Zgodba 48-letnega Jožeta Klobučarja iz Črmošnjic pri Stopičah, ki naj bi bil osem let v ujetništvu in žrtev trpinčenja dveh Romov, 43-letnega Bojana Brajdiča in njegovega sina 23-letnega Iztoka Šajnoviča iz romskega naselja Žabjak pri Novem mestu, odpira nova vprašanja in ugibanja, kaj naj bi se res dogajalo z žrtvijo, ki mu je februarja le uspelo pobegniti.

»Pri meni je Jože užival, kot ni in ne bo nikoli v življenju,« pravi Bojan Brajdič, ki so ga kriminalisti Policijske uprave Novo mesto v začetku marca letos kazensko ovadili zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj povzročitve hude telesne poškodbe, nasilništva in spravljanja v suženjsko razmerje.

Bojan je znan novomeški Rom. Živi na začetku naselja v eni najlepše urejenih hiš. Vozi pet let starega Mercedesa E 270. Tudi sicer je na njegovem dvorišču vedno parkiranih več avtomobilov. S prekupčevanjem jeklenih konjičkov si namreč služi denar. In pri teh poslih, posebno pri prevozu avtomobilov z avtovleko, mu je pomagal tudi Jože.

Spal v dnevni sobi

»Tudi kosil je okoli hiše, pometal. Res pa je tudi, da mi je prepleskal fasado, česar mu nisem plačal v denarju, sem pa mu zato kupoval obleke, hrano, cigarete, zdravila. Tudi jedel je pri nas, za isto mizo kot midva z ženo, spal pa je v najini dnevni sobi. Da ne govorim, kako je bilo, ko je bil nekaj dni v bolnišnici. Tudi trikrat na dan sem bil pri njemu, mu nosil hrano, sadje,« pravi Bojan, ki ne more razumeti, čigave igrice so očitki, ki ga prikazujejo v tako črni luči.

Jožeta je spoznal pred približno desetletjem in pol. Bil je revež, prepit in izgubljen, pravi Bojan: »Pri meni je bil zadnjih osem let, a le občasno, saj je bil enkrat tu, enkrat tam. Zadnje leto in pol je živel pri meni, a vse prej, da bi ga zapiral in izkoriščal. Pred dvema ali tremi meseci mi je rekel, da gre k teti. Potem sem slišal, da je v romskem naselju v Trebnjem.«

Za Jožeta skrbela kot za otroka

Nad očitki je zgrožena tudi Bojanova partnerka Alenka Šajnovič: »Za Jožeta sva skrbela kot za svojega otroka. Tudi prala sem mu in dokler je bil pri nama, je bil čist in urejen.«

Bojana čudi kazenska ovadba policije tudi zato, ker so policisti dobro poznali razmere pri njih doma. »Policisti so pijanega Jožeta na moje dvorišče enkrat pripeljali ob desetih zvečer, saj so vedeli, da jaz skrbim zanj. Zakaj ga niso peljali domov v Črmošnjice?« se sprašuje Bojan, ki zanika govorice, da naj bi Jožetu vsak mesec pobral ves denar: »Niti tolarja mu nisem vzel, je pa vso socialno pomoč zapravil za pijačo. In kje je dobil denar tistih sedem mesecev, ko je pozabil ponovno vložiti prošnjo za denarno pomoč?«

Jožeta poznajo v različnih romskih naseljih, tudi v Hudejah v občini Trebnje. »Nekaj časa je bil tudi v našem naselju, a nikoli nisem opazil, da bi bilo kaj narobe z njim. Tudi sam ni nikoli nič potarnal. Poznam pa tudi Bojana in ne verjamem, da bi mu kaj storil,« je razmišljal Matija Hočevar, trebanjski romski svetnik.

Jože je sedaj v varni hiši, po besedah policije »umaknjen na varno iz okolja, v katerem je do tedaj živel.« In zakaj policija ni ukrepala že prej, glede na to, da je nasilništvo omenjenih dveh Romov nad Jožetom obravnavala že pred petimi leti?

»Pregon za posamezna kazniva dejanja se lahko začne izključno na predlog oškodovanca, zato ne držijo navedbe, da je policija v preteklosti odstopila od pregona kaznivih dejanj zoper omenjenega oškodovanca, ker pregona brez oškodovančevega predloga ni mogla niti začeti oziroma ker za to ni imela zakonske podlage," so pojasnili na generalni policijski upravi.

Sicer pa ima Bojan novega »sužnja«, 48-letnega Slovaka Mira. Opravlja iste posle kot Jože, za plačilo pa mu Bojan plačuje stanovanje sredi Novega mesta, mu primakne kak evro in seveda mu tudi dobro postreže s hrano: »Drugje sem jedel pašteto, tu pa za obrok dobim tri zrezke,« nam je zaupal.