arhiv DL, občina Brežice

Dve leti sta minili, odkar je okrajno sodišče v Brežicah razsodilo, da je treba Brežiški grad vrniti družini Johannesa Attemsa, vendar ta odločitev šele zadnji čas sproža vroče razprave. Pomisleki nastajajo zlasti zaradi novih vlaganj za zaščito štiri stoletja starega objekta, če ga bo v naravi res treba vrniti nekdanjim lastnikom.

Brežiški župan Ivan Molan je za STA povedal, da od države oziroma ministrstva za kulturo vendarle pričakuje hitro in pravo odločitev: da bi namreč grad ostal v lasti občine in v upravljanju Posavskega muzeja Brežice, Attemsom pa bi vrnili premoženje v obliki odškodnine v obveznicah. Občina, pravi župan, seveda nima denarja, da bi nekdanjim lastnikom z lastnimi sredstvi plačala odškodnino za grad.

Vanj je bilo v zadnjem desetletju vloženih okrog milijon evrov, za nadaljevanje oziroma drugo fazo prenove pa so se prvič prijavili tudi na javni razpis za evropska sredstva. Vrednost projekta s prenovo vzhodnega grajskega trakta od kleti do podstrešja je bila ocenjena na dva milijona evrov in zajema tudi restavratorska dela v sloviti Viteški dvorani. Na razpisu so uspeli in za prenovo druge faze imajo na voljo, tako župan, 1,4 milijona evrov.

Tudi direktor Posavskega muzeja Brežice Tomaž Teropšič trdi, da bi bilo najbolj smotrno, če bi grad ostal v lasti občine, Attemse pa bi izplačali z obveznicami. V 60 letih, odkar regijski muzej domuje v Brežiškem gradu, je ta namreč postal pomembna kulturna ustanova, ki poleg svojih arheoloških, etnoloških in zgodovinskih zbirk skrbi še za bogato spremljajočo dejavnost.

Skoraj vsak teden so v galerijskih prostorih likovne in etnološke razstave, delavnice in praznične prireditve. Skratka, pravi Teropšič, muzej je medtem že postal kulturno središče Posavja in pomembna turistična zanimivost, zato bi bila za širše območje neizmerna škoda, če bi grad izgubili.

V zadnjih petnajstih letih se je z mednarodnim festivalom stare glasbe SEVIQC Brežice močno utrdilo ime gradu in njegove Viteške dvorane , muzej pa je za svoje uspešno delo prejel tudi številna priznanja, med njimi častni znak svobode RS. Prav tako ni nepomembno, da si muzejske zbirke letno ogleda blizu 20.000 obiskovalcev. Zato tudi svet zavoda podpira pobudo, naj grad ostane v rokah občine in v upravljanju muzeja, Attemsi pa zato dobijo primerno odškodnino.

Da je slikoviti Brežiški grad kot lep primer utrjene renesančne arhitekture v ravnini tudi v dobri kondiciji in skrbno vzdrževan, dokazuje direktor Posavskega muzeja tudi z nekaterimi podatki. Mogočno poslopje je v zadnjih desetletjih dobilo novo fasado in strešno kritino ter poročni trakt in mali avditorij za kulturne prireditve. Obnovili so grajsko dvoriščno ploščad in posodobili komunikacijske in komunalne vode, uredili ogrevanje in, kar je posebej pomembno, rešili so odvodnjavanje meteornih vod in statično stabilnost objekta.

Brežiški grad je bil vključen tudi v mednarodni interdisciplinarni projekt Evrocare Prevent. Z več let trajajočimi meritvami so namreč našli rešitve pred vlago in za boljšo mikroklimo. S tem so prispevali k odpravi podobnih problemov tudi v drugih slovenskih gradovih in sakralnih objektih. So pa muzejski delavci s skrbnim vzdrževalnim delom pred propadom tudi sami rešili številne železne, lesene in kamnite predmete ter opremo.