Komunala Trebnje

##IMAGE-3355379##

Začasna skladišča, kjer komunalna podjetja nalagajo odpadno embalažo, pokajo po šivih, za kar naj bi bile krive družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki bi morale te odpadke odpeljati, pravijo na Zbornici komunalnega gospodarstva (ZKG). Neprevzeta embalaža se kopiči že tretje leto, zato se razmere nevarno približujejo skrajnemu robu – konec lanskega leta je pri komunalnih podjetjih ostalo kar 4.360 ton embalaže, drugače povedano: z njo bi lahko napolnili 77 olimpijskih bazenov. Med lokacijami, kjer je po navedbah ZKG situacija najslabša, je tudi Trebnje.

»Prve težave z začasnim skladiščenjem embalaže so se začele oktobra leta 2011, nato pa so se nadaljevale v poletju leta 2012 in praktično vse leto 2013,« nam je pojasnil direktor Komunale Trebnje Stanko Tomšič in dodal, da mešano embalažo skladiščijo na zbirnem centru Globoko. Trenutno je imajo okoli 280 ton, kar je 50 ton manj, kot so je imeli v najslabšem obdobju.

»Ob tem je treba povedati, da komunale pristojne že dalj časa opozarjamo na resnost situacije in težave ter nevarnosti, ki jih povzroča na neustreznem mestu skladiščena mešana embalaža,« dodaja Tomšič in pokaže nekaj dopisov, ki so jih poslali na ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter pooblaščenim družbam za odvoz embalaže.

Na zbornici menijo, da je situacija absurd, saj so komunalna podjetja z zakonom obvezana vsako leto zbrati več embalaže, po drugi strani pa imajo vsako leto večje težave z oddajanjem le-te. Tomšič sicer ocenjuje (in tudi podatki kažejo tako), da se je situacija v letošnjem letu nekoliko izboljšala oz. da se je količina odpeljane embalaže povečala.

Plastika ni dobičkonosna

Po oceni ZKG so za nastalo situacijo odgovorne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki morajo prevzeti odpadno embalažo, za kar so dobile pogodbeno plačilo, a tega ne storijo z izgovorom, da prevzemni deleži niso ustrezno določeni. »Družbe torej imajo zmogljivosti, da bi prevzele embalažo, a pri prevzemanju žal sledijo le načelu profita lastne družbe,« pravijo na ZKG. Dejstvo je namreč, da plastika v primerjavi s papirjem, ki ga vsi radi prevzemajo, ni dobičkonosna, pa čeprav že ob nakupu izdelkov plačamo strošek ravnanja z njo – embalažnino.

Skrajni rok za sprejetje nove uredbe o ravnanju z odpadno embalažo, ki bi upoštevala realne količine oddane embalaže na trg, poteče konec junija letos. Ministrstvo naj bi ukrepalo tako, da bo zaostrilo inšpekcijski nadzor, za interventne prevzeme nakopičene embalaže pa naj ne bi imeli denarja, pravijo na ZKG, Tomšič iz trebanjske komunale pa je pojasnil, da kmetijsko ministrstvo in družbe za ravnanje z odpadno embalažo sistemsko rešitev iščejo že dalj časa. »Zagotovo je možnih več različnih načinov, s katerimi bi sistemsko uredili odvoz embalaže,« dodaja.

Komunala Trebnje je v lanskem letu zbrala 1.180 ton mešane odpadne embalaže, pooblaščene družbe so je odpeljale le 850 ton.

Članek je bil objavljen 20. februarja 2014 v 8. številki Dolenjskega lista.