##IMAGE-3498386##

V gostišču Makšar v Brežah pri Ribnici je včeraj potekalo že tradicionalno delovno srečanje županov, predstavnikov občinskih uprav in gospodarstvenikov Jugovzhodne razvojne regije. Srečanje sta organizirala Razvojni center Kočevje- Ribnica in GZS Območna zbornica Ljubljana v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, Območno enoto Ljubljana.

Udeležence je najprej pozdravil ribniški župan Jože Levstek, ki je ob napovedani temi srečanja predstavitve gospodarskega stanja v JV regiji in trga dela povedal, da se lahko ribniška občina pohvali z eno najnižjih stopenj brezposelnosti v državi, ki je s 7 odstotki, kolikor jih po podatkih iz aprila letos predstavlja 335 brezposelnih, tudi daleč pod povprečjem v Sloveniji.

Gospodarsko sliko Slovenije in JV regije sta predstavila predsednica UO ZGS Območne zbornica Ljubljana Marta Turk in Igor Vrhovec, direktorica Zavoda za zaposlovanje OE Ljubljana Barbara Vrtačnik in Romana Lapajne iz Urada za delo Kočevje-Ribnica pa sta spregovorili o trgu dela in napovedih. Kot je povedala Vrtačnikova, je trend pozitiven, saj denimo v Kočevju beležijo 2,5, v Kostelu preko 11 in Loškem Potoku kar 16,9 odstotno zmanjšanje brezposelnosti, je pa v občini Kočevje brezposelnost še vedno visoka, saj je na dan 31. julija znašala 18,2 odst., kar jo uvršča med eno najvišjih v državi.

Lapajnetova je povedala, da se v Kočevju v zadnjih letih povečuje število potreb po bolj izobraženih kadrih, kot pozitivno je ocenila, da narašča število samozaposlitev, kot negativno pa, da v Kočevju in tudi v Ribnici še ni zaživelo socialno podjetništvo. Pohvalila je občino Kostel, da je z javnimi deli rešila veliko brezposelnih oseb, ob tem pa poudarila, da javna dela niso samo za manj izobražene in invalide, ampak tudi za mlade.

Gospodarstveniki so v razpravi opozorili na neprimerne kadre oziroma dejstvo, da določene kadre potrebuje, a jih na zavodu ne dobijo. Kritični so bili do sistema javnih naročil oziroma natečajev, češ da je skorumpiran, pa tudi do znanosti, ki da ne čuti nobene potrebe, da bi se povezovala z gospodarstvom, zaradi česar se, kot je povedal predsednik uprave Inlesa Andrej Mate, povečuje razkorak med uporabno in akademsko znanostjo.

Obregnili so se tudi ob neustrezen šolski sistem, ki gospodarstvu ne daje kadrov, ki jih potrebuje, ter ob socialne transferje, katerih posledica je, kot menila Lapajnetova, da delo ni več takšna vrednota, kot je bila še pred desetimi leti.

Ob zaključku srečanja so skupno ugotovili, da bi morali uradi za delo tesneje sodelovati z gospodarstveniki, kar pa, kot je napovedala Vrtačnikova, v prihodnje tudi bodo in sicer naj bi se srečevali na vsake 3 mesece.