Arhiv Štajerskega Tednika

Na stanje v turizmu namreč vplivajo številni negativni dejavniki, kot so vojne, pandemije, gospodarske krize, vremenske spremembe, potresi, poplave, onesnaževanje … Vsega tega imamo žal v izobilju, zdi se, kot da si različne krize kar podajajo roko. Kot pravijo ekonomisti, krize predstavljajo oteževalno okolje za podjetja, ki težko pridejo do novih virov financiranja, gospodinjstva omejijo svojo potrošnjo, države se čedalje bolj zadolžujejo.

Slovenskega turizma ne bodo gradili delavci iz azijskih držav

Tudi slovenski turizem, ki je vse od osamosvojitve države doživel izjemen razvoj, pozitivno prispeval v državno blagajno in odpiral nova delovna mesta, močno občuti posledice covida-19. Gostinski in turistični delavci, ki jih je epidemija pognala na cesto, so se morali znajti in preživeti, zato so si poiskali nove službe, ki večinoma nimajo nobene povezave s turizmom. In se vanj tudi nimajo več namena vračati, kar zdaj povzroča gostincem močne glavobole, saj ne najdejo kadrov, zlasti ne usposobljenih. Resnici na ljubo je treba dodati, da so tudi plače v branži tako nizke, da se delavcem vanjo niti ne splača vračati.

Kaj se dogaja s slovenskim turizmom, se je že pred parlamentarnimi volitvami v imenu Sindikata delavcev gostinstva in turizma, spraševal predsednik Kristijan Lasbaher. Presenečen in razočaran je namreč, da so turizem kot strateško pomembno panogo v svojih predvolilnih programih spregledale prav vse stranke. »Vznesenost predvolilnih spektaklov od jutra do večera je potisnila v ozadje vse ostalo, kar je pomembno v življenju nas vseh,« so pred volitvami zapisali v sindikatu, zaskrbljeni, ker v »dosedanjih predvolilnih spakovanjih« niso zasledili »niti ene same besede« o turizmu in kadrovski stiski v gostinstvu in turizmu. »Gotovo je, da slovenskega turizma, kulinarike, naše identitete ter kulture ne bodo gradili delavci iz azijskih držav, Romunije, Bolgarije, Ukrajine in Madžarske,« so pomenljivo opozorili.

Preberite več v Štajerskem Tedniku