Slovenci znamo pridelati, ne znamo pa prodati!
Na sinočnjem občnem zboru Turističnega društva Šentjanž v turistični zidanici Bregarjevih na Kamenškem pri Krmelju je predsednica tega društva Petra Majcen razgrnila zbranim pestro delo v preteklem letu, ki je bilo navkljub pičlim sredstvom bogato kot le malokdaj. To je ponazorila tudi s tem, da so lani v "pušl'cu Dolenjske " , kot se Šentjančani radi pohvalijo s poimenovanjem oz. vzdevkom, ki jim ga je nadel že Janez Evangelist Krek v začetku 20. stoletja, pripravili več kot 15 dogodkov, ne zgolj v središču krajevne skupnosti.
V Sloveniji je, po mnenju večine razpravljavcev na sinočnjem zboru, daleč najbolj prepoznavna Bučariada, ki je bila lani petič in je v enem mesecu, ko so se znotraj te zvrstile še druge etnološke, kulturne in zabavne prireditve, privabila kar okrog 700 obiskovalcev.
Ker pa je bilo lani bučnih aranžmajev v samem Šentjanžu manj, kot so pričakovali, se je peščice vrlih organizatorjev, ki ljubiteljsko postorijo največ za Bučariado pa tudi za druge prireditve v kraju in KS, po prvotnem razočaranju že začelo lotevati malodušje.
Spraševati so se začeli, ali je še sploh smiselno, da v Šentjanžu še prirejajo Bučariade, ko pa sloni breme organizacije na posameznikih, ki bi jih lahko prešteli na prste ene roke?! Predsednica Majcnova je povedala, da so pričakovali večji odziv društev, ki jih je, po besedah predsednika sveta KS Šentjanž Boštjana Krmelja v krajevni skupnosti kar 17, a predstavniki številnih društev sploh niso prišli na sinočnji zbor, da bi se dogovorili, ali so pripravljeni tvorno sodelovati pri pripravi 6. Bučariade.
V vodstvu TD Šentjanž so postavili rok, in sicer je to 3. marec, ko bi se morala društva opredeliti, ali so pripravljena pripraviti bučni aranžma, s katerim bi lahko predstavili tudi svojo dejavnost in tudi tako prispevali k večji lastni prepoznavnosti. Če bi vsaj osem društev pozitivno odgovorilo, pa čeprav kakšen teden kasneje, torej do 10. marca, bi 6. Bučariada nadaljevala spodbudno začeto tradicijo, ki pa je očitno znašla v kriznih časih na nekakšnem razpotju.
Toda, ker je bila velika večina razpravljavcev, tudi občinski svetnik in dolgoletni nekdanji predsednik KS Šentjanž Ivan Orešnik, predsednica Turistične zveze občine Sevnica, Cveta Jazbec, predsednik šentjanških gasilcev Boštjan Repovž, turistična delavca Zdravko Remar in Milan Sotlar, so navkljub nekaterim kritičnim poudarkom vendarle ugotovili, da bi bila velika škoda za Šentjanž, če bi ukinili Bučariado, hkrati pa pozvali društva in krajane, ki se v njih povezujejo, naj spet stopijo skupaj, tako kot so že velikokrat dokazali, da bi podobo Šentjanža približali Krekovemu vzdevku.
Bodisi, ko se bodo letos vključili v vseslovensko ekološko čistilno akcijo, ko naj bi vaščani očistili svoje vasi, društva pa okolico določenih cestnih odsekov, ob 10. pohodu po Krekovih stopinjah 19. maja, ob 2. ArtEko Šentjanž – slikarski koloniji od 13. do 15. junija, ob 3. pohodu po poteh Milana Majcna in ob 6. Bučariadi. Gre naposled tudi za druženje, tudi v prizadevanju za nadaljevanje tradicije šentjanške salamiade pri Repovžu z drugačno zasnovo – ustanovitvijo sekcije ljubiteljev suhomesnatih izdelkov, s poudarkom na izobraževanju domačinov in prenašanju znanja starejših na mlajše, ne pa na tekmovalnosti.
Še zelo vitalni častni član TD Šentjanž Franc Bebar, ki si je naložil že deveti križ, je razpravo modro komentiral: "Slovenci znamo pridelati, ne znamo pa prodati!" Naposled gre predvsem ali pa vsaj tudi za to menjavo, ko naj bi Šentjančani skozi trženje svojega turističnega produkta, kot temu pravijo bolj učeno, prodali obiskovalcem kaj več kot kakšno bučo, jabolko ali celo sliko…
Predsednica sevniške občinske turistične zveze Cveta Jazbec je ob tej priložnosti izročila priznanja zveze zaslužnim posameznikom: Jožetu Pucu, Petri Majcen, Faniki Rupar, Milanu Sotlarju in Mileni Bregar.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
