Arhiv DL

##IMAGE-3585653##

Računsko sodišče je ugotovilo, da vlada in infrastrukturno ministrstvo pri vzpostavitvi pogojev za poslovanje Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje nista bila učinkovita. Sklad tudi ni bil uspešen pri doseganju ciljev in ne bo pravočasno zbral dovolj sredstev.

Revizija računskega sodišča se je nanašala na učinkovitost poslovanja vlade in ministrstva za infrastrukturo ter uspešnost poslovanja sklada za Nek v obdobju od leta 2010 do 2014. Vlada je decembra 2009 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu, ministrstvo za infrastrukturo pa je julija 2014 sprejelo investicijski program za odlagališče nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v občini Krško brez sodelovanja Hrvaške.

V pogodbi, ki se nanaša na urejanje razmerij v zvezi z nuklearko, sta se obe vladi dogovorili, da bosta zagotovili vsaka polovico potrebnih sredstev za razgradnjo ter izgradnjo in obratovanje skupnega odlagališča NSRAO iz nuklearke. Ustanovljen je bil sklad za zbiranje sredstev za financiranje razgradnje in odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Neka.

Revizorji so ugotovili, da vlada in ministrstvo pri vzpostavitvi pogojev za poslovanje sklada nista bila učinkovita. Ministrstvo namreč po letu 2010 ni predlagalo, da bi se meddržavna komisija sestala, ta pa zato ni mogla zahtevati izdelave in sprejeti revizije programa razgradnje Neka in NSRAO ter izrabljenega jedrskega goriva iz leta 2004, kar pomeni več kot petletno zamudo.

Vlada je decembra 2009 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu za odlagališče NSRAO na lokaciji Vrbina v občini Krško, ministrstvo pa je nato julija 2014 sprejelo investicijski program za odlagališče brez sodelovanja Hrvaške. Zaradi tega obstaja tveganje, da bo morala Slovenija plačati vsaj za 223 milijonov evrov več sredstev, kot če bi s hrvaško stranjo skušala doseči skupni dogovor. Tega pa bo Slovenija težko dosegla, saj 64 odstotkov stroškov odlagališča NSRAO predstavlja nadomestilo za omejeno rabo prostora, so ocenili revizorji.

Vlada in infrastrukturno ministrstvo tudi nista predpisala postopkov za sprejemanje odločitev glede nakupov in prodaj naložb sklada, sklad pa je konec leta 2010 in v začetku leta 2011 opravil nakupe in prodaje naložb v nasprotju z internimi akti, zato je skladu nastala poslovna škoda v razponu med 1,6 2,2 milijona evrov. Sklad v letih 2010-2014 ni dosegal zahtevane donosnosti v višini 4,29 odstotka, zato ob veljavnih predpisih ne bo pravočasno zbral zadosti sredstev za razgradnjo nuklearke in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz nje.

Računsko sodišče je od vseh treh revidirancev zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in podalo priporočila za učinkovitejše in uspešnejše poslovanje.