Še pred nekaj desetletji smo na Dolenjskem orali ledino na področju modernizacije industrijskih procesov, roboti so se zdeli znanstvena fantastika, danes pa je Dolenjska najbolj industrijsko robotizirano območje v državi. Roboti in AGV-ji postajajo del našega industrijskega vsakdanjika.

V Šolskem centru Novo mesto so nedavno predstavili zbornik 25 let industrijske robotike v jugovzhodni Sloveniji in Posavju in povabili tudi na Dan avtomatike in robotike. Želeli so prikazati stanje in razvoj robotike v 25-letnem obdobju od vpeljave prvega robota v industrijo. Po podatkih prirediteljev - dan robotike so pripravili še Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine, Gospodarska zbornica Slovenije oz. njena Območna zbornica Posavje, Razvojni center Novo mesto in Šolski center Novo mesto, prireditev pa naj bi postala tradicionalna - omenjeni zbornik predstavlja stanje in razvoj robotike v Sloveniji in svetu. V njem so prikazane tudi izkušnje pri uvajanju robotike v domača podjetja, zadnji del pa se dotika dela z mladimi in razvojnih usmeritev robotike. Zbornik so pripravili s sodelovanjem številnih uglednih slovenskih in tujih strokovnjakov ter ob podpori domače industrije.

NAJVEČ ROBOTOV V REVOZU

Predstavnik prirediteljev in ustanovni član novomeškega Društva strojnih inženirjev in tehnikov (DSIT) Milan Kapetan pravi, da so v državnem okviru na Dolenjskem dokaj zgodaj začeli razvijati, najprej avtomatizirano in nato robotizirano proizvodnjo. Začetki sicer segajo v leto 1987, ko so na pobudo takratnega podjetja IMV v Inštitutu Jožef Stefan razvili robota, ki naj bi ga namenili za varjenje, a so francoski partnerji, ki so ščitili lastne proizvajalce, njegovi namestitvi v to podjetje nasprotovali. Tako za začetek dejanske vpeljave robotov v proizvodnjo velja leto 1992, ko so v novomeški TPV zagnali prvega proizvodnega robota. Njihova uporaba se je nato razširila, tako da sodobna Dolenjska v slovenskem merilu velja za vodilno na omenjenem področju.

Največ, skoraj 500 industrijskih robotov, imajo v Revozu. V TPV jih imajo 90, 62 v Krki in 20 v boštanjskem obratu Silika. V več drugih podjetjih jih imajo do približno deset, v številnih pa tudi samo po enega. Vsekakor sta Dolenjska in Posavje v slovenskem vrhu tako po številu industrijskih robotov kot po njihovem številu glede na tisoč prebivalcev. Največ po zaslugi novomeškega Revoza. Kapetan pove, da se sicer roboti še naprej vse bolj industrijsko uveljavljajo. Vse več območnih podjetjih jih namreč vključuje v svoj razvoj, nekateri, kot TPV, jih tudi sami razvijajo, vse več pa se jih odloča za opremljanje celotnih proizvodnih linij z roboti.

UČNI ROBOTI

Strah pred roboti, da bodo ob pozitivnih izboljšavah na področju povečanja učinkovitosti, izboljšanja delovnih pogojev in večjega dobička prinesli tudi negativne posledice, zlasti izgubo delovnih mest, je odveč, ugotavlja predsednik DSIT Novo mesto, univ. dipl. inž. str. Mitja Novak. Ustvarjanje dobička prinaša gospodarsko rast, ta pa nova delovna mesta. Za obvladovanje robotov pa so potrebni ljudje z vedno višjo izobrazbo in tovrstnimi znanji. Te potrebe so pravočasno zaznali tudi v Šolskem centru Novo mesto, ki je največji center srednjih šol v Sloveniji.

Po besedah direktorja Štefana Davida, univ. dipl. inž., imajo na centru tri učne robote - enega so dobili v sodelovanju s TPV-jem, drugega je doniral Revoz, tretjega pa so kupili sami. »Na učnih robotih se naši dijaki in študenti usposabljajo za bodoče delo v proizvodnji, zato se tudi v realni situaciji ne ustrašijo upravljanja z industrijskimi roboti. V izobraževalnem procesu za robotiko sodelujemo s strokovnjaki iz gospodarstva. Tako poteka prenos znanja med gospodarstvom in šolo, kar je gotovo dodana vrednost za obe strani,« pove Štefan David in doda, da za določen čas dobivajo na šolo tudi opremo in robote različnih dobaviteljev, ki usposabljajo tako profesorje kot dijake. Prav v času Dneva robotike so na šoli gostili regijsko tekmovanje učenec osnovnih šol z mobilnimi roboti.

VEZ Z GOSPODARSTVOM

Tudi Razvojni center (RC) Novo mesto je zaznal področje robotike in avtomatike kot izredno pomembno, «ki mu pravzaprav ne moremo uiti. Je del stvarnosti, še bolj pa bo to področje pomembno jutri. Svojo vlogo vidimo predvsem kot nek vezni člen med izobraževalnimi organizacijami in podjetji, kot neka dokvalifikacija, da se lažje odločajo za te novosti. Pomagamo jim pri začetnih korakih,« pravi Franci Bratkovič, direktor RC. Druga veja je delo z mladimi.

»Dejstvo je, da bodo roboti in avtomatizacija potrebovali nove kadre, nova znanja, nove kompetence, za kar se bo začelo mlade spodbujati že v osnovni šoli. Tako smo že začeli s prvim krožkom robotike v OŠ Trebnje in jeseni jih nameravamo razširiti še kje, najprej v tistih občinah, ki so prepoznale pomen robotizacije. Tretje področje dela pa je znanstveno-raziskovalno, saj je treba ves čas delati na tem, da smo v stiku z nekim znanjem - razvoj robotike in avtomatike je danes namreč silovit in če v nekem trenutku zaspiš, te več ni,« je prepričan Bratkovič.

Dolenjska je v tem trenutku regija odličnosti, izvozna regija, zelo prepoznavna po odličnih podjetjih, »vendar se moramo zavedati, da se je treba za to vsak dan boriti,« pravi. Zato so zadovoljni, da je bil Center razvoja, raziskav in inovacij JV Slovenije umeščen v Regijski razvojni program kot eden od prioritetnih regijskih projektov.

Bratkovič meni, da kljub temu, da roboti lahko olajšajo marsikakšno delo, pa čisto nadomestiti človeka le ne bodo mogli. »A dejstvo je, da se to področje izrazito razvija in napoved je, da se bo v naslednjih letih število robotov na svetu podvojilo. Te napovedi nas pozivajo k aktivnostim, da novega vala industrializacije ne zamudimo,« pravi in omeni tudi prihodnost s kolaboratnimi roboti, ki še bolj sodelujejo s človekom v okviru programsko opredeljenega delovnega prostora in bodo predstavljali večjo priložnost za majhna in srednje velika podjetja.