B. D. G.

##IMAGE-3514883##

Kmetijska zadruga Krka, ki se je v letu 2006 znašla tik pred zlomom, je po oceni direktorja Janeza Kužnika dokaj uspešno uresničevala program sanacije in leto 2008 celo zaključila pozitivno. Lansko leto je po zadrugi udarila kriza, tako da ga je zaključila z izgubo. S kako veliko, direktor še ne pove, pravi pa, da je še “obvladljiva”.

Lani je cena mleka padla za 24 odst., zelenjave za 20 odst., v živinoreji pa je bilo že prej stanje zelo slabo. Ker KZ Krka odkupi 20 milijonov litrov mleka na leto, je samo pri mleku izgubila 1,2 milijona evrov prihodka. Zadruga sicer letno odkupi 3.000 ton zelenjave in 1.700 ton mesa oz. živine, odkupuje tudi sadje, pšenico, koruzo in cviček. V zadružni klavnici v Črnomlju so lani klali več kot leto prej, njihova enota mesarstvo je prodala tudi 22 odst. več mesa in mesnih izdelkov ter tudi za letos še pričakuje rast.

Kar 55 odst. vseh prihodkov zadruge prispeva trgovina, zato je zaskrbljujoče, da je v tehnični trgovini prodaja veliko slabša, še posebej velik je izpad pri prodaji manjše kmetijske mehanizacije, na področju katere je KZ Krka zelo močna. Na enaki ravni pa ostaja prodaja kmetijskih repromaterialov – škropiv, gnojil in semen.

“Spodbudno je, da se kmetje vračajo v zadruge, saj tudi velike kmetije ugotavljajo, da zadruge potrebujejo. Letos smo že pridobili nove pridelovalce, ki prej niso sodelovali z nami. Počasi vzpostavljamo prave zadružne odnose. Na dolgi rok želimo v vseh dejavnostih zagotoviti boljšo ekonomiko kmetijam, podobno, kot nam je že uspelo v zelenjadarstvu,” napoveduje Kužnik.

V letu 2008 je imela KZ Krka že 34-odstotni delež na slovenskem trgu sveže zelenjave (pri papriki in kumaricah celo preko 70-odstotnega), čeprav je res tudi to, da Slovenija vsega skupaj pridela komaj za mesec in še nekaj dni domače porabe sveže zelenjave. Zadruga nabavlja repromaterial tako rekoč za vse zadružnike z eno naročilnico in tako niža stroške pridelave. “Pridelovalci zelenjave na Celjskem so imeli lani tudi do 50 odst. dražji repromaterial. Pomembno je tudi, da smo uvedli planirano pridelavo, da se trudimo z logistiko in zagotavljanjem dnevne prodaje pridelkov,” se pohvali Kužnik.

V KZ Krka pravijo, da postaja jasno, da ni bistvena samo trenutna odkupna cena za pridelek, temveč izkupiček za celoten pridelek.

Kot poudarjajo v zadrugi, so najbolj divji tržni odnosi zdaj na področju mesa, ki ga ponuja najmanj 71 zadrug in okrog 1.100 posameznikov, zaradi česar so cene izredno nizke, s tem pa tudi ekonomika pridelave. Za teleta iz Češke mora rejec plačati 700 in več evrov, po 18 mesecih reje pa dobi za bika 1.000 evrov! Tudi stanje v mesno- predelovalnih obratih ni dosti boljše. V zadrugi ugotavljajo, da je vse manj rejcev živine, da ukinjajo rejo, zaradi česar bomo jutri prisiljeni jesti le tuje meso, ki pa bo bistveno dražje, kot je danes. Nekatera območja, kot je npr. Mirna Peč, so vsaj močna po pridelavi mleka, medtem ko se območje pod Gorjanci zarašča. Samo v Gabrju je pred 20 leti mleko oddajalo 50 kmetov, danes pa niti eden.