T. J. G., arhiv DL

##IMAGE-3556867##

Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG), ki jo vodi Karel Lipič, je okoljskemu ministrstvu, direktoratu in inšpekciji, državnemu zboru, vladi in računskemu sodišču ter, seveda, medijem poslala svojo prvo javno oceno delovanja centrov za odpadke. V ZEG so se, kot navajajo, odločili preveriti to področje in prva tarča je bil prav Center za ravnanje z odpadki Dolenjske (Cerod). V njem ne skoparijo s hudimi obtožbami tako na račun okoljevarstvenih dovoljenj kot cenovne politike. Iz Ceroda so odgovorili, da poročila niso sestavili v ZEG, ampak pri njihovi konkurenci, tj. krškemu Kostaku. V slednjem pa vse očitke prav tako zavračajo.

Omenjene obtožbe niti niso tako nove, saj je moralo na njih vodstvo Ceroda odgovarjati že maja na občinski seji v Šentjerneju, o čemer smo v Dolenjskem listu že poročali. A ZEG je pred dnevi poslal »novo« mnenje, v katerem ne skopari na račun dolenjske deponije: »Ocenjujemo, da odloženi odpadki niso obdelani v skladu z zakonodajo, saj izvajalec obdelave še vedno nima vseh dovoljenj, objekti, na katerih se dejavnost obdelave izvaja, pa odpadkov ne morejo ustrezno obdelati.« Kot je znano, Cerodu pred leti ni uspelo zgraditi lastnega obrata za mehansko obdelavo odpadkov (MBO), ustrezno rešitev občine partnerice še iščejo, v tem času pa to izvajajo na Jesenicah. »Odločno zavračamo vse očitke in namigovanja o neustreznem ravnanju z odpadki s strani našega podjetja. Glede na to, da nov MBO še ni zgrajen, se začasno storitve obdelave odpadkov delno izvajajo v sodelovanju s pogodbenimi partnerji. Poudarjamo, da so odpadki tudi na takšen način ustrezno obdelani in primerni za odlaganje na odlagališču Leskovec pri Novem mestu,« je za Dolenjski list zatrdil direktor podjetja Albin Kregar in dodal, da so uspešno sanirali tudi neprijetne vonjave, s čimer so seznanjene lokalne okoljevarstvene organizacije in okoliški prebivalci.

Kregar je ob svojem odzivu medijem poslal tudi »Analizo obstoječega stanja s predlogi izboljšav in drugih rešitev za dejavnost ravnanja z odpadki v občini Šentjernej«, ki jo je februarja letos naredila krška družba Kostak. Z njo je pokazal, da so določeni sklopi obeh dokumentov, torej Kostakove februarske analize in septembrskega stališča ZEG, identični. »Poleg tega že več let zaznavamo negativno delovanje družbe Kostak, d. d., in lokalne civilne iniciative za okolje zoper Cerod, d. o. o., z očitnim namenom preprečevanja novogradnje objekta MBO v Leskovcu in preusmeritve vseh odpadkov iz prispevnega območja Ceroda v CERO Spodnji Stari Grad, Krško,« je med drugim zapisal Kregar.

»Družba Kostak odločno zavrača očitke, da je kakorkoli povezana z zapisom Zveze ekoloških gibanj glede poslovanja podjetja Cerod. Prosimo, da se glede konkretnega zapisa obrnete na Zvezo ekoloških gibanj Slovenije,« pa so na naše poizvedovanje odgovorili v Krškem. Zapisali so še, da so se v sisteme ravnanja z odpadki regijsko in širše vključili šele v letu 2012: »V Krškem centra za ravnanje z odpadki ne bi gradili, v kolikor bi v tem času Cerodu uspelo zgraditi nov regijski center. Ker slednjega v letu 2012 še niso začeli graditi, smo bili v občini Krško primorani zgraditi lastni center za ravnanje z odpadki, saj smo želeli poskrbeti za odgovorno ravnanje z odpadki.«

Kot je znano, so Posavci tu prehiteli Dolenjce in Belokranjce, kar se je poznalo na cenah v Cerodu. A vseeno je precej nenavadno, da se je v cenovno politiko vmešalo tudi Lipičevo društvo: »Omeniti je treba tudi protizakonito cenovno politiko v podjetju Cerod, saj občine solastnice za svoje občane plačujejo 2,7-krat višjo ceno odlaganja kot drugi uporabniki odlagališča izven Dolenjske, Bele krajine in Posavja.«

Kregar priznava, da je odlaganje v lanskem in letošnjem letu dražje, in sicer zaradi strožjih zakonskih zavez ter nespoštovanja glede obveznega odlaganja vseh odpadkov v Leskovcu. Zaradi Kostaka so Dolenjci že leta 2015 zabeležili upad oz. primanjkljaj več kot tone odpadkov, kar se je poznalo na višjih cenah odlaganja pri ostalih občinah, ki zavez ne kršijo. Ob tem je zatrdil, da v Leskovcu lani in letos niso prejeli nobene tone odpadkov iz ostalih občin nedružbenic.

Tako v Cerodu kot v Kostaku so postregli s svojimi primerjavami cenovne politike obeh družb, s katerimi vsako podjetje »dokazuje«, kako je bolj ugodno od drugega. Krčani ob tem še vedno vztrajajo tudi glede ustreznih dovoljenj: »Cerod za izvajanje dejavnosti obdelave komunalnih odpadkov nima ustreznih dovoljenj, saj se pridobljena okoljevarstvena dovoljenja nanašajo na objekte Cerod 2, ki pa niso zgrajeni. Pridobljena okoljevarstvena dovoljenja začnejo veljati s pridobitvijo obratovalnega dovoljenja za nove objekte. Glede na dejstvo, da objektov ni, okoljevarstveno dovoljenje ni veljavno.« Kregar, nasprotno, zagotavlja, da ne presegajo omejitev glede emisij iz okoljevarstvenega dovoljenja.

V uvodu omenjeni državni organi se na dopis ZEG še niso odzvali.

Članek je bil objavljen v 40. številki Dolenjskega lista. V priponkah spodaj pa si lahko preberete vse dokumente, na katere se sklicujejo naši sogovorniki.

analiza_kostak_feb_2017.pdf

Prenesi

dopis_zeg_sept2017.pdf

Prenesi

pojasnila_na_dopis_zveze_ekoloskih_gibanj_slovenije__zeg_.pdf

Prenesi