Arhiv Dolenjskega lista

M. L.

M. L.

Pozeba in toča v kmetijstvu ter druge naravne nesreče, ki jih pospešujejo podnebne spremembe, so vse pogostejše. Me moremo jih preprečiti, lahko pa z nekaterimi ukrepi omilimo ali preprečimo njihove posledice za kmetijstvo. To je bilo vodilo 3. kmetijskega foruma, ki ga je kot odziv na podnebne spremembe občina Brežice včeraj pripravila v večnamenski dvorani brežiškega mladinskega centra.

M. L.

Zbrane je na začetku pozdravil župan Ivan Molan, ki med drugim pravi v zvezi z namakanjem, da bodo lahko uporabljali vodo akumulacijskega jezera hidroelektrarne Brežice.

Specialist za vinogradništvo Roman Štabuc iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor je med drugim rekel, da v vinogradništvu glede na lastnosti trte ne potrebujejo namakanja. Ukrepov proti pozebi je več vrst, veliko pomaga, če trte odžene pozneje in na ta čas lahko vinogradnik nekoliko vpliva tudi z načinom rezatve. Nujne za vinogradnike so protitočne mreže.

O suši in pozebi v sadjarstvu ter o zaščiti je ogovorila Andreja Brence, svetovalka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto. Imamo srečo, da imamo Savo, a niso vsi sadovnjaki blizu Save, je menila. Brez državnega denarja v Posavju po njenem mnenju ne bodo mogli zgraditi namakalnega sistema. Učinkovit ukrep proti pozebi je oroševanje. »Spomladanska pozeba je pogojena z višjimi temperaturami v februarju, marcu in aprilu, kar posledično prinaša zgodnejše odganjanje in cvetenje. Če se bo trend ogrevanja nadaljeval, bo v našem okolju ogrožena pridelava vseh sadnih vrst na večini dosedanjih sadjarskih leg. Brez sistemov varovanja pridelka pred pozebo bo v tem primeru pridelava omejena na gojenje na omejenem delu dvignjenih leg nad 300 metri z ugodnimi nagibi in omogočenim odhodom hladnega zraka,« pravi Andreja Brence.

V vinogradništvu je zelo pereč problem ostanek zaščitnih kemičnih sredstev v vinu, so poudarili na sinočnjem forumu. Toda kako omejiti vnos teh snovi v vinograd in posledično v vino. Ena od rešitev je škropljenje takrat, ko je potrebno, in s pravimi odmerki. Vinogradnik si pri določanju časa in vrste škropljenja lahko pomaga tudi s sodobno informacijsko tehnologijo. O tem je na forumu govoril Aleš Germovšek iz Inštituta za preučevanja in raziskave v kmetijstvu. Opisal je meteorološki postaji Sremič in Vrhulje in dostopnost do teh merilnih mest preko aplikacije na telefonu.

Predstavil je štiri spletne naslove, na katere lahko uporabniki dostopjao brezplačno.

Za meteorološko postajo Sremič sta to

http://www.weatherlink.com/user/kzkrskosremic/index.php?view=summary&headers=1

in

https://app.weathercloud.net/d0356779867#profile

ter za Vrhulje

http://www.weatherlink.com/user/kzkrskovrhulje/index.php?view=summary&headers=1

in

https://app.weathercloud.net/d0923335754#profile

Kot je rekel Germovšek, z uporabo podatkov z merilnih postaj lahko zmanjša zaščitno škropljenje trte, s tem prihrani denar in zmanjša količino ostankov fitofarmacevtskih sredstev v vinu.

Po strokovnih predstavitvah so v razpravi, ki so jo z vprašanji spodbudili poslušalci v dvorani, med drugim govorili o tem, zakaj ne sadijo trt, ki uspevajo brez škropljenja.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista