Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Da naše kmete sodobna tehnika, ki se uporablja v vrtnarstvu in poljedelstvu, zelo zanima, je dokazala množica ljudi, ki se je včeraj zbrala na kmetijskih površinah namakalnega sistema Kalce–Naklo 2, ob cesti Kostanjevica na Krki–Brod pri Podbočju–Veliko Mraševo. Tam je Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto organiziral sedmo strokovno prireditev Dan tehnike 2018.

Kot je povedal direktor omenjenega zavoda Jože Simončič, je imel dogodek dva namena: predstavitev delovanja kmetijske tehnike in novosti na tem področju, hkrati pa tudi popularizacija doma pridelane hrane.

Na Dnevu tehnike 2018 je bilo 15 razstavljavcev

Letošnji dan tehnike so pripravili na največjem namakalnem območju njihovega zavoda. "Zaradi namakanja imamo tukaj zelo pester kolobar, od vrtnin do poljščin, ki ustrezajo tej vrsti pridelave," je pojasnil in dodal, da so kmetje na tem območju zadovoljivo opremljeni tako v tehnološkem smislu, kot v smislu mehanizacije.

Arhiv Dolenjskega lista

Ob reki Krki na okoli 500 hektarjih pridelujejo zelenjavo, 45 hektarjev je pokritih površin, okoli 300 hektarjev jih je vključenih v sistem namakanja

"V slovenskem prostoru je tukaj eden od centrov pridelave jagod in zelenjave. Gre za okoli 15 do 20 večjih kmetij in nekaj manjših. Med sabo že sodelujejo, a je kljub temu še vedno razdrobljenost njihova najbolj šibka točka. Ocenjujem, da bi s skupnim nastopom dosegli bolj konkurenčne cene in večje prodajne rezultate," je za Dolenjski list povedal Simončič.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je izpostavil, da smo v Sloveniji z zelenjavo samoooskrbni le v 35 do 40 odstotkih.

"Pa vendar je naša zelenjava tako razvrednotena, da jo naš kmet napol "šenkuje", saj na koncu ni več tržno blago, ampak le blago, ki ga moraš pred propadom nekako poriniti na trg. Vse to, kar imamo, je treba povezati v neko blagovno znamko, da bodo potrošniki ločili tisto, kar je naše, domače, od tistega, kar pride od nekod drugod. Da bomo konec koncev vedeli, kje je tistih 35 odstotkov domače zelenjave."

Arhiv Dolenjskega lista

Opozoril je tudi na to, da nad sadjem, ki ga posamezniki prodajajo na stojnicah ob cestah, ni pravega nadzora, in da je njihova zbornica spomladi, ko so se tam pojavile prve jagode, porabila ogromno časa, da je sploh kdo od pristojnih za nadzor, reagiral.

Preberite še ...

Gospodarstvo

Veste, od kod prihaja gorivo, ki ga natočite na črpalki?

"Do takrat so tiste jagode že prodali," je sklenil.

Najprej domače, potem uvoz

Medtem, ko je v Podbočju potekala predstavitev tehnike na njivah, sta Zadružna zveza Slovenije in Kmetijska zadruga Krka Novo mesto v Šentjerneju pripravili novinarsko konferenco, na kateri so govorili o problematiki slovenskega zelenjadarstva.

Arhiv Dolenjskega lista

Na njej so govorili: pridelovalec zelenjave Andrej Turk, direktor Kmetijske zadruge Krka Novo mesto Anton Prus, Anita Jakuš iz Zadružne zveze Slovenije in predsednik strokovnega odbora za zelenjadarstvo in sadjarstvo, ki deluje v okviru Zadružne zveze Slovenije, ter direktor Kmetijske zadruge Selnica ob Dravi Janko Stojkovič.

Slovenske zadruge so lani odkupile polovico vse pridelave, ki so jo kmetije ponudile v odkup za trg v Sloveniji, to je preko 4.000 ton zelenjave in 4.200 ton krompirja. Med glavnimi odkupovalkami je tudi Kmetijska zadruga Krka Novo mesto

Izpostavili so več stvari. Od tega, da si naši pridelovalci in predstavniki zadrug želijo, da bi čim več slovenske zelenjave prišlo na trgovske police in v javne zavode skozi vse leto, pa tudi, da bi zanjo iztržili primerno ceno, ki bi zagotavljala njihovo preživetje in razvoj ter spodbujala tudi druge k pridelavi zelenjave.

Izpostavili so, da želijo vstopiti v shemo izbrana kakovost Slovenije ter okrepiti promocijo slovenske zelenjave, zato so že začeli z aktivnostmi, ker so prepričani, da je slovenska zelenjava zelo kakovostna, saj je v enem dnevu iz njive dostopna potrošnikom, omejena pa je tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev pri pridelavi.

Slišati je bilo, da bi morali povečati nadzor nad uvoženo zelenjavo, potrošnike ozavestiti o prednosti lokalne, pa tudi da bi morali spremeniti kriterije za javna naročila v javnih zavodih, saj zdaj odločilno vlogo igra cena, pri čemer pa je jasno, da se naši pridelovalci z masovno pridelavo iz tujine ali celo hrano iz tamkajšnjih blagovnih rezerv ne morejo kosati. Več od njih jih je za primer izpostavilo Avstrijo, kjer uvožene zelenjave na trgovskih policah ni najti, dokler je v ponudbi domača.

Več o tem  tiskani izdaji Dolenjskega lista.

Galerija

Arhiv Dolenjskega lista