Freepik

»Zate imam kruh, ki te bo zanimal,« je v nedeljo rekla teta, mi v roke potisnila dve plastični posodici vaniljevega sladoleda, list papirja in me odslovila z opozorilom, da se bom s tem ukvarjala ves teden. Ni zvenelo spodbudno.

V posodicah seveda ni bil sladoled. V eni sta bili rezini sočnega biskvita s suhim sadjem, v drugi precej lepljivo testo. Na listu pa navodila za pripravo in napis: vatikanski kruh sreče.

Hitro je postalo jasno, da ne gre za navaden recept, temveč za nekakšen potujoči obred. Mistični kruh, ki potuje od družine do družine in baje pride takrat, ko je čas pravi. Prinaša srečo vsej družini, a ga smemo peči le enkrat v življenju.

Zveni dovolj skrivnostno, da se odločimo: sprejmemo izziv (čeprav se bere precej podobno kot verižna pisma v stilu "To pismo pošlji 10 prijateljem in nekaj lepega se ti bo zgodilo").

Profimedia

Teden z novim družinskim članom

Zberem družinske člane in jim preberem uvodna navodila. To bo družinski projekt. Testo po navodilih prestavimo v veliko stekleno posodo, ga pokrijemo s kuhinjsko krpo iz predala za posebne priložnosti in postavimo na kuhinjski pult.

S tem za en teden uradno sprejmemo novega družinskega člana. Navodila pravijo, da prvi dan s testom ne počnemo ničesar. Velja, danes se bomo samo spoznali.

Ponedeljek: sladkor in prvi dvomi

»Testu dodamo 250 g sladkorja. Ne mešamo.« Šele prvi dan je, pa so se že vklopili alarmi. Testo je precej mehko. Mu je v naši kuhinji pretoplo? Smo se ga lotili prepozno? Skoraj je že večer, pri kruhu z drožmi pa je časovnica pogosto precej natančna. Se moramo vsak dan držati enake ure? In 250 gramov je kar precej sladkorja. V čem je smisel, da ne mešamo? Razumem, sladkor je hrana za kvasovke, a zakaj hranimo le zgornji sloj kvasovk? Dobro, sledili bomo navodilom. Naj bo, kar bo.

Kulinarika

Vatikanski kruh sreče: kako deluje in zakaj ga pripravljamo sedem dni

Danes je za testo odgovorna naša štiriletnica. Zelo je ponosna, čeprav ji testo smrdi. Ima tisti sladko-kisli vonj po drožeh, na katerega se mora človek navaditi. Testo, prekrito z debelim slojem sladkorja, pokrijemo s krpo in upamo na najboljše.

Torek: mleko in (pre)redka masa

»Dodamo 250 ml mleka. Premešamo.« Za testo je danes odgovoren mož z glasno pripombo, da navodila niso natančna. Naj bo mleko vroče, hladno ali sobne temperature? Izbere mleko iz hladilnika. Testo postane tekoče kot masa za palačinke. Dobro, naj bo, kar bo.

Profimedia

Sreda: moka in žarek upanja

»Dodamo 250 g moke. Premešamo.« Na vrsti je starejša hčerka. K testu vsuje moko in meša s kuhalnico, verjetno preveč intenzivno. Testo je zdaj videti kot masa za miške. Moka bo nahranila kvasovke - če so še žive.

Profimedia

Četrtek: delo od doma

»Trikrat dnevno testo premešamo. Najboljše zjutraj, opoldne in zvečer.« Iz službeno-raziskovalnih razlogov danes torej delam od doma. Testo premešam po urniku, a vidnih sprememb skoraj ni. Uspeh našega družinskega projekta zna biti na trhlih nogah. Drobni mehurčki v testu sicer namigujejo, da je testo še živo. Iz njega nekaj očitno le bo.

Petek: pojedina za kvasovke

»Dodamo 250 g sladkorja, 250 ml mleka, 250 g moke in dobro premešamo.« Danes je testo videti bolje, mehurčkov je več, prijetneje je na otip. Kvasovke s sladkorjem, mlekom in moko dobijo obilo hrane in, če je kvasni nastavek še živ, bo do sobotnega jutra testo lepo naraslo. Na zunanji strani posode označimo, do kam sega testo.

Profimedia

Sobota: delitev

»Testo premešamo in razdelimo na štiri dele.« Avtorji recepta so verjetno s tem korakom zapolnili sobotno vrzel in omogočili, da se lahko vatikanski kruh simbolično peče v nedeljo. Testo se je nekoliko dvignilo nad petkovo oznako. En del bomo jutri dodelali in spekli, tri kvasne nastavke pa bomo podarili - če le najdemo tri osebe, ki ga bodo sprejele.

Nedelja: veliki finale

»Enemu delu testa dodamo 250 g moke, 250 ml olja, 3 jajca, 3 naribana jabolka, pol pecilnega praška, pol žličke sode bikarbone, pol žličke cimeta, 50 g naribane čokolade, pest oreškov, rozin in en vaniljev sladkor.« Veliki finale! Sledimo navodilom, a sestavine prilagodimo tako, kot najbolj ustreza naši družini – čokolado raje nalomimo, namesto rozin damo suhe brusnice, namesto vaniljevega sladkorja vaniljevo pasto in del jabolk v polovici testa nadomestijo zamrznjene borovnice.

Testo za eno uro potisnemo v pečico, ogreto na 170 stopinj. Naš se peče 10 minut dlje.

Pečen kruh v resnici ni kruh, ampak kolač. Je sočen in okusen, zato je skupna ocena, da gre za prijeten projekt in manjši izziv, kot smo sprva pričakovali. Je pa povsem razumljivo, zakaj se peče le enkrat v življenju. Prav tak kolač bi lahko spekli z bistveno manj predpriprave. A če je res prinesel srečo v družino, potem se je teden mešanja, čakanja in dvomov več kot izplačal.

Freepik