Shutterstock

In še bonus dobra novica: novi pristopi in terapije – z izjemo tistih, ki so še v fazi preizkusov – so na voljo tudi pri nas. Kar še enkrat podkrepi trditve slovenskih onkologov, da naša onkologija dosega visoke standarde in prav nič ne zaostaja za svetom.

Tabletka proti raku dojk

Sanje o tem, da bi raka preprečili kar s tabletko, se začenjajo uresničevati. Nismo še čisto tam, smo pa na dobri poti. In hecna stvar je, da zdravilo, Anastrozol, poznamo že nekaj časa. Doslej so ga uporabljali kot zdravilo pri zdravljenju raka dojk pri ženskah po menopavzi, potem pa so odkrili, da odlično učinkuje tudi kot preventiva, saj znižuje raven estrogena, ki ga proizvaja telo, in tako zmanjšuje tveganje, da bi obolele.

Predpisovali ga bodo ženskam, pri katerih je večja nevarnost, da zbolijo za rakom dojke, predvsem tistih, ki imajo bolezen v družini. Pet let je treba vsak dan vzeti po eno enomgiligramsko tableto Anastrozola. Ima pa nekaj stranskih učinkov, med drugim vročinske oblive, izpuščaje, osteoporozo, depresijo … Anastrozol se (z receptom) dobi tudi v slovenskih lekarnah.

Kemoterapija pred kemoterapijo

Oktobra lani so objavili, da je prišlo do najpomembnejšega prodora pri zdravljenju raka materničnega vratu v zadnjih dvajsetih letih, kar potrjujejo rezultati v 32 bolnišnicah po vsem svetu, od Brazilije, Indije, Italije, Velike Britanije do Mehike.

Ne gre za novo zdravilo, temveč samo za drugačen način uporabe že obstoječih – če bolnice z rakom materničnega vratu pred začetkom standardnega zdravljenja (CRT, kemoterapija in obsevanje) prejmejo še šesttedensko indukcijsko kemoterapijo, se smrtnost zmanjša za 40 odstotkov, možnost, da bi se rak vrnil, pa za 35 odstotkov. Zdravili, ki ju uporabljajo za indukcijsko kemoterapijo, že imata dovoljenje za uporabo, sta poceni in lahko dostopni.

Personalizirano cepivo proti raku

Primerno je za različne vrste rakov in namenjeno preprečevanju tega, da bi se rak vrnil. Preskusili so ga na bolniku z rakom črevesja in na bolniku z melanomom, načrtujejo pa tudi poskuse pri bolnikih s pljučnim rakom, rakom mehurja, vratu in glave. Cepivo spodbudi imunski sistem, da po zdravljenju prepozna in uniči preostale rakave celice, tako prepreči, da bi se rak vrnil.

Če ste globoko sumničavi do cepiva proti covidu, vam tole ne bo všeč: cepivo namreč izdelujejo po enaki metodi kot cepivo proti covidu, to je z mRNA. Iz vzorca tumorja, ki so ga odvzeli bolniku z rakom, izdelajo cepivo posebej zanj. Znanstveniki upajo, da bo to cepivo, ki ga zdaj klinično preizkušajo in naj bi imelo manj stranskih učinkov kot kemoterapija, postalo standard vsepovsod po svetu. A to še ne bo čisto takoj, študija, ki poteka, se bo končala šele leta 2027.

Sedemminutna injekcija namesto večurne infuzije

Prejemanje kemoterapije z infuzijo je dolgotrajna, lahko tudi večurna zadeva, po novem pa bi bolnikom (in zdravnikom) prihranili veliko časa s tem, da bi bolnikom z različnimi vrstami raka (med drugim rakom dojk in pljuč) zdravilo preprosto vbrizgali, kar traja samo sedem minut.

Zdravilo Atezolizumab (s tržnim imenom Tecentriq) je z receptom na voljo tudi pri nas. Nimamo pa podatkov, ali je tudi v Sloveniji že na voljo v subkutani obliki (torej ali ga je mogoče prejemati z injekcijo).

Shutterstock

Presejalni test za 18 vrst rakov

Kolikor prej je rak odkrit, toliko učinkoviteje ga je mogoče zdraviti. In bi bilo torej čudovito, da bi lahko samo iz krvne plazme ugotovili raka v zgodnji fazi. Nismo še čisto na cilju, vendar ameriški raziskovalci pravijo, da so razvili test, ki z veliko natančnostjo ugotovi prisotnost osemnajstih vrst raka. Proteomika, ki se ukvarja s preučevanjem celotnega nabora beljakovin, je zelo obetavna veja biologije, ki lahko odločilno prispeva k zgodnjemu odkrivanju raka. Namesto dragih in invazivnih metod so razvili test, ki raka v zgodnji fazi odkrije z analizo beljakovin v krvni plazmi bolnika.

Nismo še čisto na cilju, vendar ameriški raziskovalci pravijo, da so razvili test, ki z veliko natančnostjo ugotovi prisotnost osemnajstih vrst raka.

Raziskovalci so ugotovili, da nekatere beljakovine v krvni plazmi zelo natančno ločijo normalne krvne vzorce od rakavih. Seveda pa so potrebne še nadaljnje raziskave na večjem vzorcu. Sedanja raziskava je vključevala 440 oseb, tako zdravih kot rakavih bolnikov, z osemnajstimi vrstami tumorjev v zgodnji fazi, pri vsakem vzorcu so preučili več kot 3.000 beljakovin.

Test je pravilno identificiral 93 odstotkov raka v prvi fazi pri moških in 84 odstotkov pri ženskah. To odkritje lahko vodi do zelo natančnih, neinvazivnih in ne predragih presejalnih testov, vendar še ni znano, kdaj bo do tega prišlo.

Umetna inteligenca proti raku

Med tehnološkimi rešitvami, ki pomagajo v boju z rakom, je tudi grdo očrnjena umetna inteligenca (UI), ki lahko, na primer, s profiliranjem tveganja pomaga do zgodnje diagnoze pri nekaterih najpogostejših rakih ali pa tam, kjer ni radiologov, išče raka na rentgenskih posnetkih …, skupaj osemnajst različnih načinov, kako premagati raka, so doslej našli v indijskem Centru za četrto industrijsko revolucijo (C4IR).

Ameriški znanstveniki na MIT pa so z UI razvili model, ki s pomočjo računalniške tomografije za do šest let vnaprej napove stopnjo verjetnosti, da bo oseba razvila pljučnega raka, in celo to, na katerem pljučnem krilu bo nastal.

Shutterstock

Bitka proti raku trebušne slinavke

Rak trebušne slinavke, dvanajsta najpogostejša vrsta raka na svetu, je eden najsmrtonosnejših in delež preživelih eden najnižjih (le pet odstotkov ljudi je pet let po diagnozi še živih, več kot polovica jih umre že tri mesece po diagnozi; doba preživetja se je v zadnjih letih le malenkostno podaljšala) – predvsem zato, ker nima izrazitih simptomov in ga večinoma diagnosticirajo, ko se je že razširil po vsem telesu, takih primerov je kar 80 odstotkov.

Na medicinski fakulteti Univerze v San Diegu so razvili novo orodje za odkrivanje te bolezni: test, ki prepozna 95 odstotkov raka trebušne slinavke v zgodnji fazi, ko je še ozdravljiv. Za test, imenovan PAC-MANN, zadostuje ena sama kaplja krvi. Test je zdaj v fazi kliničnih preskušanj.

Medtem pa se morda bliža tudi odkritje zdravila, tako vsaj nakazuje ameriško-britanska študija, ki je odkrila, da rak trebušne slinavke »izklaplja« molekule HNF4A, enega najpomembnejših genov v telesu, in s tem pomaga raku, da se hitro širi. Upajo, da bo to novo spoznanje pripeljalo do zdravil, ki bodo pomagala ozdraviti bolezen, ki vsako leto prizadene več kot pol milijona ljudi po svetu.

Tekočinska in sintetična biopsija

Biopsija, to je odvzem tkiva, je diagnostična metoda, ki pogosto pomeni manjši kirurški poseg. In je zato zares dobrodošla izboljšana verzija biopsije – tekočinska biopsija, pregled krvi ali urina. Ker tkiva ni treba jemati z invazivnim posegom, se lahko pogosto uporablja, na primer za spremljanje napredovanja raka ali odziva na zdravljenje, sicer pa se uporablja za zgodnje odkrivanje in genetsko profiliranje tumorjev.

Vendar ima ta metoda svoje omejitve, nekatere rake je s tekočinsko biopsijo težko zaznati, če pa jih, so tumorji še premajhni in jih ni mogoče lokalizirati (torej tudi ne zdraviti), včasih se ne da ugotoviti niti tega, ali so benigni ali maligni. Znanost zato svetuje previdnost pri nadomeščanju klasične biopsije s tekočinsko.

Metodo poznamo tudi v Sloveniji, vendar še ni široko dostopna kot standardna diagnostična metoda, so pa ti testi na voljo v tujini.

Še korak naprej je sintetična biopsija – način, kako prisiliti rakave celice, da izločajo biomarkerje, ki jih je preprosto odkriti z obstoječimi metodami. Tako ni treba čakati, da bolezen napreduje. Na kratko, DNK je z bioinženiringom programirana tako, da prepozna rakave celice še v zgodnji fazi in jih spremeni v izdajalske tovarne biomarkerjev, ki naznanjajo navzočnost tumorjev. To pomeni zgodnejši začetek zdravljenja, pa tudi manj bolnikov z lažno diagnozo raka. Metoda je uporabna pri različnih vrstah rakov.

Shutterstock

Precizna onkologija

Precizna onkologija, ki jo je nekdo poimenoval »najboljše novo orožje za premagovanje raka«, pomeni pristop k zdravljenju raka, ki je prilagojen bolnikovim genetskim značilnostim in značilnostim tumorja. Tako je laže s pravimi zdravili zdraviti pravega človeka, vse pa sloni na tem, da bolezen pri enem bolniku ni nujno enaka bolezni pri drugem, čeprav se zdi, da imata oba isto bolezen.

Na zdravje vplivajo tako podedovani geni kot okolje, v katerem živite, vse to določa simptome bolezni in učinkovitost zdravljenja. Vsak rak je enkraten, sestavljen iz različne kombinacije genskih mutacij in celičnih sprememb. Precizno onkologijo uporabljajo tudi slovenski onkologi.

Preberite tudi:

• Rak debelega črevesa in danke: kako ga prepoznati
• Tako so videti nevarna rakava znamenja

Terapija CAR-T

To je inovativna imunoterapija, uspešna pri zdravljenju levkemije in limfoma, ki v boju proti nekaterim vrstam krvnega raka uporablja gensko spremenjene T-limfocite bolnikov. Bolniku odvzamejo kri, izolirajo T-celice in jih v laboratoriju s pomočjo virusa gensko spremenijo in nazadnje z infuzijo vrnejo bolniku. Te spremenjene celice potem prepoznavajo in uničujejo rakave celice. Žal pa terapija pomaga le pri nekaterih vrstah krvnih rakov. Pri nas je na voljo od leta 2021. Z njo so ozdravili že več Slovencev.

Dež s sončnimi obdobji

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je največji morilec rak, ki ubije deset milijonov ljudi na leto. Sedemdeset odstotkov teh smrti se zgodi v deželah s srednjim in nizkim dohodkom, kjer se sicer rak pojavlja manj pogosto kot v razvitih, je pa zato zaradi slabega javnega zdravstva smrtonosnejši.

Najpogostejši so rak dojk, pljuč in črevesja.

Napovedujejo, da se bo med letoma 2022 in 2050 število obolelih povečalo za več kot 75 odstotkov, vendar je na srečo tu en odločen ampak – ampak tudi borba proti raku je čedalje učinkovitejša in se čedalje pogosteje konča s preživetjem. Izboljšujejo se ne le terapije, temveč tudi metode zgodnjega odkrivanja raka. In cepivo proti raku, še do nedavnega znanstvena fantastika, se zdi vedno bliže.