Unsplash

Magnolija (Magnolia spp.) je ena od znanilk pomladi, in ko je v polnem cvetu, je le redko kdo ne opazi. V Sloveniji najdemo različne vrste magnolij, zasajene kot okrasne rastline na marsikaterem vrtu. Avtohtono pa izhaja iz Kitajske. Od vseh okrasnih rastlin, ki sem jih poskusila, sem bila nad okusom magnolije najbolj navdušena, iz njenih cvetov sem pripravila marmelado, jih posušila za čaj in destilirala hidrolat. Cvetovi magnolije imajo nežen, sladek okus po ingverju, s subtilnim pridihom začimb. Okus se razlikuje glede na vrsto magnolije, na splošno pa je podoben kombinaciji ingverja in jasmina s pridihom vanilje.

Vse niso užitne! 

A niso užitne vse vrste magnolij, nekatere so strupene. Take so vrste z manjšimi belimi cvetovi vrste Magnolia stellata, ki so pri nas redkejše in manj poznane. »Tipične« magnolije z velikimi roza-belimi cvetovi pa so užitne. Med njimi za najokusnejšo in najmanj grenko velja vrsta Magnolia × soulangeana, medtem ko so vrste z intenzivno roza cvetovi, kot je Magnolia liliiflora, nekoliko bolj grenka. Na fotografijah v članku le preverite posamezne vrste, preden jih uporabite v marmeladi.

Unsplash

Magnolijina marmelada

Sestavine 

• 200 g svežih cvetnih listov magnolije (najbolje vrste Magnolia × soulangeana)
• 150 g sladkorja
• sok ene limone
• 1 zavojček pektina ali želatine

Priprava

1.     Cvetne liste magnolije operite, osušite in na drobno narežite.

2.     Sveže cvetove zmešajte s sladkorjem in z rokami dobro pretlačite, da se sprosti sok in sladkor poveže s cvetovi. Nato segrejte do rahlega vretja, dodaj limonin sok in kuhajte na nizki temperaturi približno 15 minut.

3.     Dodajte pektin/želatino in kuhajte še 5 minut.

4.     Vročo marmelado nalijte v sterilizirane kozarce in jih zaprite.

5.     Shranjujte na hladnem in temnem mestu.

Pravila nabiranja

Pravilna identifikacija: vedno bodite stoodstotno prepričani o vrsti rastline, ki jo naberete. Revija Jana in avtorica članka ne odgovarjata za zastrupitve z napačno identificiranimi rastlinami.

Zmerno uživanje: nekatere rastline (tudi magnolija) vsebujejo spojine, ki lahko v večjih količinah povzročijo želodčne težave, zato jih uživajte  po malem.

Nabiranje na čistih območjih: rastline nabirajte stran od prometnih cest, industrijskih območij in drugih virov onesnaženja.

S pravilnim pristopom lahko uživamo v darovih narave in hkrati skrbimo za njeno ohranitev. Uživajte v eksperimentiranju z rastlinami s svojega vrta!

Bi se radi naučili še več?

Potem se udeležite 3. festivala nabiralništva, kjer se lahko pridružite slovenskim strokovnjakom in nabiralcem na eni od nabiralniško-kulinaričnih delavnic, ki bodo potekale od 6. do 8. junija po vsej Sloveniji. 15. junija pa se bo odvijal osrednji dogodek na Pogačarjevem trgu v Ljubljani od 9.–17. ure. Tam boste imeli priložnost vse nabiralce spoznati v živo, se podružiti z drugimi razstavljavci ali udeležiti brezplačnih predavanj in delavnic.

revija Jana