Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Intervju s skupino Gogs: »Vse, kar hočemo delati, je glasba«


Barbara Vidmajer
18. 4. 2012, 09.55
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

jk2_2573_edit.jpg
Arhiv Lokalno.si
JK2_2573-Edit
jk2_2592_edit.jpg
Arhiv Lokalno.si

Izdali so že svoj prvi album Barve tvojih sanj, posneli debitantski videospot, njihove pesmi se vrtijo po radiih, maja pa obljubljajo nepozaben žur na Cvičariji – to so Gogs! Novomeški bend, ki obstaja že dobro leto, je v osnovi sestavljal samo pevec in raper Goran Mikić, ki je nato k sodelovanju povabil še šest instrumentalistov in back vokalistov v sestavi: Denisa Honsića, Vike Zore, Primoža Hudoklina, Matica Franka, Uroša Rangusa in Luka Pata. Odločili so se, da bodo izvajali malo drugačen hip-hop, so nam v pogovoru zaupali Goran, Primož in managerka Jasna, ko so po prekrokani noči še vedno prisebni razglabljali o ničemer drugemu kot glasbi.

Med brskanjem po Googlu sem med slikovnimi zadetki pod geslom 'Gogs' naletela na risane junake iz pradavnine. Naključje?

Goran: (smeh) Ne ne ne, naše ime nima nikakršne povezave s to risanko! V bistvu je nastalo po meni, ker sem Goran in gre za nekakšno izpeljanko. Je pa res, da sem si ime nadel že takrat, ko sem bil še brez benda, tako da se sedaj že resno pogovarjamo o spremembi našega imena.

Jasna: Ja, potrebno bo vključiti še bend nekako zraven. Verjetno bodo ime zgolj podaljšali ali pa izpeljali naprej. Ah, zakomplicirano.

Kako to Goran, da si solo kariero opustil in raje ustvaril bend?

Goran: Vsak raper ima neko solo kariero oz. sam piše besedila in ustvarja ritme na računalnik, zato sem se odločil narediti nekaj drugačnega. Všeč mi je, da z bendom sami delamo glasbo v celoti, s pomočjo instrumentov in ne računalniško. Vse skupaj namreč zveni bolj dinamično, lepše, bolj pristno.

Sicer ste kolegi že od prej?

Primož in Goran (naenkrat): Ja.

Primož: Bend nas je le še bolj povezal, tako da smo postali le še večji prijatelji.

Glede na to, da ste Novomeščani, ciljate na lokalne poslušalce, dolenjsko publiko?

Goran: Ciljamo na vsakega, ki se najde v tej muziki. Verjamemo pa, da nas bodo prej slišali tisti, ki so z Dolenjske. Tudi radi imamo Novo mesto in domačo publiko, tako da smo počaščeni, če nas oni poslušajo in nas imajo radi.

V mestu imamo kar nekaj kvalitetnih bendov, bi šli radi po stopinjah DMP-jev, Dan D-jev?

Goran: Nočemo jih posnemati, ker ti dve skupini igrata čisto drugo zvrst, ampak glede kvalitete in prepoznavnosti, ki pride ravno s slednjo pa bi jim bili radi vsekakor podobni. Čeprav se s slavo in popularnostjo zaenkrat še ne ukvarjamo. Mi samo delamo glasbo in to je to.

Ko smo že pri kvaliteti, vaš prvi album Barve tvojih sanj je nastajal kar tri leta. Zakaj? Ni bilo časa, počnete več stvari hkrati, ste perfekcionisti?

Goran: V bistvu kar vse po malem. Prisotna je bila tudi šola, delo, pomanjkanje denarja in obstranske dejavnosti ...

Primož: Poudariti pa moram, da je Goran v bistvu sam začel z izdajo plate. Čakaj, koliko časa si jo delal?

Goran: V bistvu sem album res začel delati sam, to mi je vzelo kake dve leti in pol, nato pa se mi je pridružil še bend, nekajkrat smo skupaj nastopili, se odločili za sodelovanje in …

Primož: Zaradi tega se je še dodatno zavleklo. Se pa seveda nikamor ne mudi. Bolje, da damo tri dobre komade ven, ki so nam všeč, kot pa na hitro spacano zadevo v celoti.

Kako bi z eno besedo opisali vaš album?

Goran: Hm, težka. Z eno besedo? (nekajsekundni premor) Tale bo kar pravšnja: zanimivo.

Primož: Ali pa domišljijsko.

Bi radi dejansko ustavili čas in bili za vedno mladi ali je šlo le za takratni navdih ob pisanju pesmi?

Goran: V bistvu sem imel pri tej pesmi v mislih tiste trenutke, ko si čisto brez skrbi, svoboden … Mogoče na kakšnem festivalu, koncertu, ko uživaš, si mlad in se imaš skupaj s prijatelji preprosto fajn. Ja, takrat bi res najraje ustavil čas in užil dogajanje.

Besedila pišeš sam, od kje črpaš navdih zanje?

Goran: Ja, pišem jih sam. Rekel bi, da so nekakšen odraz mojih občutkov, misli in doživljanj …

Pravite, da je zvrst, ki jo ustvarjate v večji meri hip-hop, vendar ne klasičen. Kakšen pa?

Goran: Nasploh je hip-hop narejen za grajenje svoje samopodobe, mi pa se osredotočamo bolj na samo zgodbo. Pri klasičnem hip-hopu sta glavna boben in bas, pri nas imamo pa še kitare in saksofon, ženske vokale …

Primož: Pri hip-hopu je vse narejeno elektronsko, mi pa ustvarjamo glasbo s pomočjo pravih instrumentov.

Pri svojih pesmih si dostikrat izposodite kakšen ženski vokal. Zakaj si ga kar ne omislite za trajno?

Primož: Sicer imamo dve backvokalistki, pri pesmi kličem je eden izmed glavnih vokalov tudi ženski … Ampak še vedno gre za rap glasbo, kjer naj bi bil poudarek na rapu. Je pa gotovo na radio lažje priti z nekoliko bolj komercialnim komadom, torej takim, ki vključuje tudi ženske vokale, zato smo se tudi odločili za takšno izvedbo. Mislim namreč, da bi bili redki navdušeni nad rapanjem čez cel komad. Naj se slišijo tudi dekleta, ki zadevo popestrijo!

Posneli ste tudi že prvi videospot Pouk je. Ste sami svoji mojstri, ste najeli profesionalnega snemalca?

Goran: Snemanje nam je vzelo kar nekaj časa, vendar zato, ker smo sami najeli kamere in nato posneli glavne kadre sami. Na pomoč nam je nato priskočil Rok Lukšič, ki je posnel zgodbo. V ozadju je bila konkretna ekipa, treba se je lotiti z entuziazmom. Kar pa se tiče finančnih vložkov, se držimo načela, več znaš, več veljaš: torej, če opraviš delo v večji meri sam, je vse skupaj tudi dosti cenejše kot sicer.

Vaše ime se že po malem pojavlja v medijih, nedvomno je bilo potrebno dosti truda za to. Pa so velike medijske hiše sploh dovzetne za pomoč mladim bendom pri prodoru na sceno?

Jasna: Prodor je bil res težak, to je res. Moram pa poudariti, da smo naleteli na veliko podporo pri lokalnih medijih, saj so se hitro odzvali in nam pomagali pri promociji. Pri kakšnih večjih pa je bilo potrebno uporabiti veze in poznanstva ali pa res tečnariti in napisati goro mejlov in klicati na uredništvo tudi večkrat dnevno. Vsak urednik pač gleda na to, kje vse si že bil objavljen. Težko je namreč tvegati z novo glasbo, imam močan občutek, da se vsi držijo že preverjenega recepta.

Kako gledate na slovensko glasbeno sceno?

Goran: S konkurenco se ne ukvarjamo preveč, raje se osredotočamo na naše stvari, kar se dogaja pa naj se dogaja.

Primož: Na naši sceni je marsikaj dobrega, vendar so ti izvajalci na žalost večinoma v ozadju. Bolj popularne so neke kvazi pevke, ki se rinejo v ospredje. Sicer pa ja, moje mnenje je, da je v Sloveniji veliko kakovostne glasbe, le še priložnost ji moramo dati.

Kakšno pa je vaše mnenje o t.i. instant uspehu, najhitrejši poti do slave – preko različnih pevskih šovov?

Goran: Nanje se nismo prijavili, ker bi tako izgubili sebe. Nam delanje šova ni zanimivo, sploh pa ne vezave na razne pogodbe ob morebitni zmagi. Poleg tega se nam zdi, da smo dovolj unikatni, da se ne rabimo skomercializirati. Vsak ubere svojo pot. Vem, da so šovi nekaj takega, kar povzdigne prepoznavnost že čez noč, vendar to ni naš namen. Mi bomo delali na njej počasi in kvalitetno.

Letos boste nastopili tudi na Cvičkariji … Ste že vzhičeni?

Primož: Pa ja no, to je vsekakor svojevrstna čast – špilati pred domačo publiko, uau. Je pa gotovo tudi dobra odskočna deska za naprej, saj pride na Cvičkarijo ogromno ljudi.

Goran: Potrudili se bomo maksimalno, trudili se bomo narediti šov!

Kaj pa cilji, indici za kakšen mesec vnaprej?

Goran: Kot bend si želimo snemati, delati nove komade, se predstaviti na kakšnem koncertu. V glavnem to je to. Ko pa se bo teh pesmi nabralo dovolj, pa seveda prihaja izdaja novega albuma. Če skrčim, vse, kar hočemo delati, je glasba.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.