Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Prav neizmerna predanost, vztrajnost in ljubezen do konj ju že pri mladih letih uvrščajo med najuspešnejše slovenske tekmovalke. Njune sanje se s tem ne končajo – naslednji veliki cilj je nastop na evropskem prvenstvu.

Ure treningov, številna tekmovanja in odrekanja prinašajo tudi izjemne rezultate. Letos je Zoja Vogelnik s kobilo Venezio postala državna prvakinja med mladinci v preskakovanju ovir. V Lipici je osvojila naslov, ki se ji je več let izmikal: »Občutek je bil neverjeten. Še nekaj časa nisem mogla verjeti, da mi je uspelo. Pred tremi leti sem bila druga, nato pa zaradi poškodbe kobile dve leti nisem mogla nastopati na državnem prvenstvu. Zato mi ta naslov pomeni še toliko več,« pripoveduje Zoja.

Sestri vedno največji navijačici druga drugi

Državni naslov je zanjo velika potrditev dolgoletnega dela, vendar ga ne vidi kot cilj. Že zdaj zre proti novim izzivom, največja želja obeh sester pa je nastop na evropskem prvenstvu.

Po državnem naslovu Zojo že čakajo nova mednarodna tekmovanja, trenutno pa vodi tudi v skupnem seštevku za naziv jahač leta Slovenije med mladinci. Državni prvakinji je med prvimi čestitala njena sestra Ela, ki prav tako tekmuje: »Bila sem zelo vesela in hkrati presenečena. Na prvenstvo nismo odšli z velikimi pričakovanji, zato je bil uspeh še toliko lepši.«

Čeprav tekmujeta tudi druga proti drugi, med njima ni tekmovalnosti. »Vedno sva največji navijačici druga drugi. Skupaj se veseliva uspehov in si stojiva ob strani tudi takrat, ko tekma ne gre po načrtih,« pravi Ela.

Osebni arhiv

S konji diha vsa družina

Ob tem sestri Vogelnik poudarjata, da brez podpore družine njunih uspehov ne bi bilo. Starša ju skoraj vsak dan vozita na hipodrom v Kamnico, kjer imata vsaka svojega tekmovalnega konja, ob treningih in tekmovanjih pomaga vsa družina. »Že sam nakup tekmovalnega konja je zelo velik finančni zalogaj, kasneje še mesečna oskrba, stroški tekmovanj, nakupa opreme, veterinarske storitve, sodelovanje pri prevozih konjev. Starši se prav tako marsičemu odrečejo in veliko prostega časa posvetijo konjeniškemu življenju z nami,« sta poudarili. Pomembno vlogo ima tudi trener Benjamin Bregant, s katerim Zoja sodeluje že od začetka. »Je moj edini trener. Skupaj sva prehodila dolgo pot, omogočil mi je tudi treninge na Nizozemskem, kamor sem se kasneje vračala tudi s sestro Elo. Danes je naša ekipa precej večja, na tekmovanjih pa se imamo res lepo,« doda Zoja.

Konji narekujejo ritem njunega vsakdana

Več v Štajerskem tedniku