Bi preživeli le s 5 kosi oblačil? Nova pravila nakupovanja
5 kosov oblačil na leto? Pravilo, ki šokira in deli mnenja. Odkrijte, zakaj strokovnjaki opozarjajo na naše nakupovalne navade in posledice hitre mode.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Tekstilna industrija je v zadnjih desetletjih postala ena največjih proizvajalk potrošniških dobrin na svetu. Ocenjuje se, da globalna proizvodnja vsako leto preseže 100 milijard kosov oblačil. Posledice niso vidne le v trgovinah, temveč predvsem na odlagališčih.
V zadnjih letih oblačila kupujemo hitreje, nosimo pa jih krajši čas. Prav ta “hitro-kupi-hitro-zavrzi” model je jedro problema hitre mode: ne gre le za omare, temveč za odpadke, onesnaževanje in stroške ravnanja z odpadnim tekstilom, ki jih na koncu plačujemo vsi – neposredno ali posredno. Zato se v EU in tudi Sloveniji od lanskega leta stvari hitro spreminjajo: cilj ni “bolj trendi garderoba”, ampak manj tekstilnih odpadkov in več ponovne uporabe.
Kaj se je spremenilo po pravilih EU?
Evropska komisija je predlagala ukrepe krožnega gospodarstva za tekstil, kjer je ključno sporočilo jasno: proizvajalci naj krijejo stroške ravnanja s tekstilnimi odpadki (razširjena odgovornost proizvajalcev – EPR). To naj bi spodbudilo, da se proizvaja manj odpadkov, več kakovosti in več ponovne uporabe. Poleg tega EU v praksi vse bolj omejuje najbolj potratne prakse, kot je uničevanje neprodanih oblačil in obutve, kar je pomemben signal proti “odvečnim zalogam” hitre mode.
Tekstil se ne sme več metati med mešane odpadke
V Sloveniji je, skladno z evropskimi obveznostmi, ločeno zbiranje odpadnega tekstila obvezno, zato oblačil in tekstila ni več dovoljeno odlagati med mešane komunalne odpadke. To ni “priporočilo”, ampak praksa, ki jo izvajajo komunale in zbirni sistemi. To pomeni: tudi če se vam zdi, da je kos “samo še za stran”, je pravilna pot zabojnik ali zbirni sistem za tekstil, zbirni center ali organizacije, ki tekstil usmerjajo v ponovno uporabo in sortiranje.
Kam z oblačili v Sloveniji?
Za ponovno uporabo in krožno ravnanje so v Sloveniji vse bolj pomembne mreže in organizacije, ki tekstil zbirajo, usmerjajo v ponovno uporabo in ozaveščajo. Ena takih je Mreža Reuse&recycle (Zavod KNOF), ki povezuje akterje na področju odvečnega tekstila in razvija rešitve za ponovno uporabo. KNOF ima tudi projektne aktivnosti v letu 2025–2026, ki naslavljajo problem povečevanja zavrženega tekstila v Sloveniji in poudarjajo, da pomemben del tekstila še vedno konča v sežigu ali na odlagališčih, zato je ločeno zbiranje in ponovna uporaba ključna.
Med podporniki tovrstnih aktivnosti je tudi voditeljica Nina Osenar Kontrec.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
