Stene so sive, a pleskanje morda še ni potrebno - najprej poskusite to
Umazanih sten ni vedno treba prepleskati. Preverite varen postopek čiščenja ter zakaj soda bikarbona, razkužilo in valjček niso vedno dobra izbira.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Sivkast videz, prstni odtisi in madeži še ne pomenijo, da je treba prostor znova prepleskati. Stene lahko v nekaterih primerih osvežite že z nežnim čiščenjem, vendar morate najprej preveriti vrsto barve.
Sčasoma tudi na navidezno čistih stenah nastane plast prahu in umazanije. Najbolj izpostavljeni so prostori ob stikalih, podbojih, jedilni mizi in vzglavju postelje, kjer se pogosto pojavijo prstni odtisi, temne sledi in manjši madeži. Na spletu se zato širijo različni triki za čiščenje sten brez ponovnega pleskanja. Eden izmed njih priporoča mešanico vode, sode bikarbone in razkužila, ki naj bi jo na steno nanesli kar s čistim pleskarskim valjčkom. Toda tako močna in nedoločena mešanica ni primerna za vsako barvo, valjček pa lahko površino preveč namoči. Veliko varneje je začeti z najbolj nežnim postopkom in moč čistila stopnjevati samo, če je to res potrebno.
Najprej ugotovite, kakšno barvo imate
Od vrste zaključnega premaza je odvisno, koliko čiščenja bo stena prenesla. Pralne barve in nekoliko bolj sijoči premazi so praviloma odpornejši, medtem ko so povsem matirane stene občutljivejše. Pri drgnjenju se lahko na matirani barvi pojavijo svetlejši madeži, zglajena mesta ali lise. Če ne veste, s čim je bila stena prepleskana, izbrano metodo vedno najprej preizkusite na manj vidnem delu, denimo za omaro ali blizu tal. Počakajte, da se testno mesto povsem posuši. Šele takrat boste videli, ali se je barva spremenila oziroma ali so na površini ostale sledi.
Pred mokrim čiščenjem odstranite prah
Če mokro krpo uporabite neposredno na prašni steni, lahko umazanijo le razmažete in ustvarite sive proge. Površino zato najprej previdno očistite s suho krpo iz mikrovlaken, mehkim omelom ali sesalnikom z nastavkom za prah. Delajte od vrha proti tlom, da odstranjeni prah ne pada na že očiščene površine. Posebno pozornost namenite vogalom, predelom okoli radiatorjev in zgornjim robovom podbojev.
Preberite tudi:
Začnite z vodo in blagim čistilom
Za običajne prstne odtise in površinsko umazanijo pogosto zadostujeta mlačna voda in nekaj kapljic blagega sredstva za ročno pomivanje posode. V raztopino pomočite mehko krpo ali gobico, ki ne praska, in jo zelo dobro ožemite. Stena naj bo med čiščenjem le rahlo vlažna, nikakor premočena. Čistite z nežnimi gibi in brez močnega drgnjenja. Nato mesto obrišite s čisto, komaj vlažno krpo in pustite, da se posuši. Okno lahko odprete, vendar prostora ni treba močno ogrevati ali proti steni usmerjati grelnika.
Je soda bikarbona primerna za stene?
Soda bikarbona je rahlo abrazivna, zato lahko pomaga pri nekaterih trdovratnejših madežih, vendar lahko hkrati poškoduje občutljiv ali povsem matiran premaz. Na temnejših stenah lahko za seboj pusti tudi svetlejše lise. Če jo želite preizkusiti, uporabite zelo majhno količino in najprej opravite preizkus na skritem mestu. Ne pripravljajte goste paste in z njo ne drgnite celotne površine. Tudi z razkužili je potrebna previdnost. Njihova sestava se razlikuje, zato lahko nekateri izdelki razbarvajo steno ali reagirajo z barvo. Čistil med seboj ne mešajte, še posebej ne izdelkov, ki vsebujejo belilo, kisline ali amonijak.
Valjček ni vedno najboljša izbira
Čeprav lahko z njim hitro obdelate večjo površino, valjček vpije veliko tekočine in jo lahko neenakomerno razporedi po steni. Posledica so lahko kapljanje, mokre proge in razlike v videzu po sušenju. Za manjše madeže je primernejša dobro ožeta krpa iz mikrovlaken. Pri večjih površinah lahko uporabite ploščati brisalnik z mehko prevleko, vendar mora biti tudi ta le rahlo navlažen.
Madežev ne drgnite na silo
Madeže hrane, mastne sledi in odtise otroških rok poskusite odstraniti čim prej. Dlje ko ostanejo na površini, večja je možnost, da se vpijejo v premaz. Na madež za nekaj trenutkov položite rahlo navlaženo krpo, nato ga nežno obrišite od zunanjega roba proti sredini. Tako boste zmanjšali možnost, da bi ga razširili. Pri sledovih flomastrov, barvic ali kemičnih svinčnikov bodite še posebej previdni. Močna topila lahko poleg madeža odstranijo tudi barvo. Če nežno čiščenje ne pomaga, je pogosto bolje lokalno popraviti premaz kot poškodovati večji del stene.
Kdaj čiščenje ne bo dovolj?
Čiščenje lahko osveži steno, ki je le prašna, sivkasta ali površinsko umazana. Ne more pa popraviti luščenja barve, razpok, globokih mastnih madežev ali posledic vlage. Če opazite plesen, najprej poiščite vzrok za povečano vlago. Prekrivanje madeža ali površinsko čiščenje težave ne bo odpravilo.
Prav tako je pleskanje smiselnejša izbira, kadar je barva že močno zbledela ali se pri vsakem dotiku briše s stene. Preden torej kupite novo barvo, preizkusite nežen postopek na majhnem delu. Če površina ostane enakomerna, boste morda lahko videz prostora osvežili brez večjega posega.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
