Kako zbiramo deževnico in jo pravilno uporabimo na vrtu
Od preprostega soda ob žlebu do podzemnega zbiralnika – deževnica je dragocen vir za vrt. Kako jo shraniti in kar najbolje izkoristiti?
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav v Sloveniji na splošno ne živimo v izrazito sušnem okolju, se na vrtu hitro pokaže, da voda ni pomembna le kot količina, temveč tudi kot dostopnost. Rastline jo potrebujejo ob pravem času, na pravem mestu in v pravi obliki. Prav zato je zbiranje deževnice ena najbolj smiselnih poletnih vrtnarskih rešitev, še posebno v obdobjih vročine, neenakomernih padavin in vse pogostejših daljših suhih presledkov.
Deževnica je za večino vrtnih rastlin prijaznejša od vode iz vodovoda, hkrati pa nam omogoča, da vrt zalivamo bolj premišljeno. Ni nujno, da takoj uredimo velik podzemni zbiralnik. Že manjši sod ob lopi ali rezervoar ob žlebu lahko pomeni veliko razliko, če ga znamo pravilno uporabiti.
Zakaj je deževnica tako koristna
Deževnica je mehka voda, saj vsebuje precej manj apnenca kot večina vode iz vodovoda. To je za rastline pomembno, ker trda voda sčasoma vpliva na tla, lahko slabša dostopnost nekaterih hranil in pri občutljivejših rastlinah povzroča težave. Posebno dobro se na deževnico odzivajo rastline, ki imajo rade rahlo kisla tla, med njimi številne okrasne grmovnice, denimo sleči, azaleje in druge resovke.
PREBERITE TUDI:
Prednost deževnice je tudi njena temperatura. Če jo hranimo v zbiralniku na vrtu, se segreje na zunanjo temperaturo, zato korenin ne šokira tako kot zelo hladna voda iz omrežja. To je še posebej pomembno v vročih dneh, ko so tla ogreta, rastline pa pod stresom.
Ker deževnica ne vsebuje toliko mineralnih oblog, je primerna tudi za namakalne sisteme, saj manj maši cevi, šobe in filtre. Voda iz vodovoda je sicer pogosto najlažja izbira, vendar je pri rednem zalivanju večjih površin deževnica dolgoročno boljša rešitev za vrt.
Kako začnemo zbirati deževnico
Najpreprostejši začetek je zbiralnik ob vrtni lopi, garaži, nadstrešku ali drugem pomožnem objektu. Vodo speljemo iz žleba v sod ali rezervoar in jo uporabljamo za zalivanje lončnic, visokih gred, zelenjavnega vrta ali okrasnih zasaditev.
Zbiranje deževnice s hišne strehe omogoča veliko večje količine vode, vendar moramo pri tem razmisliti, ali imamo dovolj velik hranilnik. Ob močnejših nalivih se lahko hitro nabere več vode, kot jo lahko shranimo, zato je pomembno, da ima zbiralnik urejen preliv, ki odvečno vodo varno odvede stran od objekta.
Prazen odprt sod pod žlebom je sicer preprosta rešitev, vendar ima tudi slabosti. V odprti vodi se lahko razmnožujejo komarji, vanjo padajo listje, žuželke in druge nečistoče, ob močnejšem soncu pa se lahko razvijejo alge. Zato naj bo zbiralnik zaprt ali vsaj dobro pokrit, dotok pa po možnosti opremljen z mrežico oziroma preprostim filtrom za listje.
Ko z dežjem pride tudi saharski pesek
V zadnjih letih smo vse pogosteje priča padavinam, ki s seboj prinesejo saharski pesek. Če ga dež spere s strehe v zbiralnik, se lahko usede na dno ali obremeni filtre v namakalnem sistemu. Kadar je mogoče in vemo, da prihajajo takšne padavine, je smiselno prvi dotok vode preusmeriti mimo zbiralnika.
Pri večjih sistemih se za to uporabljajo posebni ločevalniki prvega izpiranja, pri preprostejših domačih rešitvah pa si lahko pomagamo že tako, da dotok začasno odklopimo ali cev preusmerimo stran od posode. S tem preprečimo, da bi se v zbiralnik sprala večja količina prahu, umazanije in usedlin s strehe.
Ali sploh vemo, koliko vode potrebuje vrt
Pri zalivanju pogosto delamo po občutku, a vrt ne potrebuje vsak dan enake količine vode. Potrebe so odvisne od vrste rastlin, razvojne faze, strukture tal, temperature, vetra, sonca in padavin. Mlade sadike vrtnin potrebujejo pogostejše zalivanje kot dobro ukoreninjene trajnice ali okrasne grmovnice. Trato zalivamo drugače kot paradižnik, lončnice pa drugače kot rastline v globoki vrtni zemlji.
V sušnih in vročih obdobjih je koristno spremljati, koliko padavin je dejansko padlo in koliko vode je iz tal ter rastlin izhlapelo. Podatek o evapotranspiraciji objavlja ARSO za različne meteorološke postaje po Sloveniji. Če je v minulih dneh izhlapelo več vode, kot je je padlo z dežjem, je to jasen znak, da moramo zalivanje prilagoditi.
Tudi preprost dežemer na vrtu je lahko zelo uporaben. Pogosto se nam zdi, da je deževalo dovolj, v resnici pa je padlo le nekaj milimetrov dežja, ki so navlažili zgornjo plast tal, globlje do korenin pa voda sploh ni prišla.
Kako zalivamo, da rastlinam res pomagamo
Najbolje je zalivati zgodaj zjutraj, ko so rastline še ohlajene, izgube zaradi izhlapevanja pa so manjše. Večerno zalivanje je lahko rešitev v izredni vročini, vendar naj ne postane navada, še posebno če zmočimo liste, saj vlažno listje čez noč poveča tveganje za razvoj glivičnih bolezni.
Zalivamo redkeje, a takrat temeljiteje. Cilj ni, da vsak dan navlažimo le površino, temveč da voda prodre globlje v tla. Tako rastline razvijajo globlji koreninski sistem in lažje prenesejo sušne presledke. Površinsko zalivanje spodbuja plitke korenine, zaradi katerih so rastline še bolj odvisne od pogostega zalivanja.
Vodo usmerimo k tlom, ne po listih. Zalivamo blizu koreninskega območja, z nežnim curkom, da ne izpiramo zemlje in ne poškodujemo mladih rastlin. Če se po zalivanju ali dežju na površini tal ustvari skorja, jo rahlo zrahljamo, da voda in zrak lažje prodreta v tla.
Kje in kako hranimo deževnico
Če imamo možnost, je najboljša rešitev vkopan zbiralnik. Voda je v njem zaščitena pred svetlobo, zato se alge razvijajo počasneje, temperatura vode pa je bolj stalna. Takšna rešitev je primerna predvsem za večje vrtove, hiše z večjo strešno površino in vse, ki želijo deževnico povezati z namakalnim sistemom.
Za manjše vrtove se pogosto uporabljajo plastični rezervoarji ali tisočlitrske kocke, ki jih postavimo ob objekt. Če stojijo na prostem, jih je dobro zasenčiti oziroma obdati z lesom, gosto temno tkanino ali drugo zaščito, da svetloba ne spodbuja razvoja alg. Pred zimo jih izpraznimo, saj jih lahko led poškoduje.
Na trgu so na voljo tudi namenski rezervoarji za vkop, različnih oblik in prostornin. Za enodružinsko hišo se pogosto priporoča prostornina od 3000 do 5000 litrov, vendar je prava velikost odvisna od velikosti strehe, potreb vrta, prostora in načina uporabe vode.
Če se odločimo za večji podzemni zbiralnik, moramo razmisliti tudi o črpalki, filtrih, napeljavi in priključku. Vodo lahko uporabljamo za polnjenje zalivalk, priklop vrtne cevi ali kapljični namakalni sistem, ki ga nastavimo glede na potrebe rastlin.
Kapljično zalivanje porabi manj vode
Deževnico lahko zelo učinkovito povežemo s kapljičnim zalivanjem. Tak sistem vodo dovaja neposredno v območje korenin, zato so izgube zaradi izhlapevanja manjše, listi ostanejo suhi, poraba vode pa je precej bolj nadzorovana. To je posebej uporabno pri paradižniku, papriki, kumarah, visokih gredah, jagodah in mladih zasaditvah.
Če sistem povežemo s časovnikom, lahko zalivanje prilagodimo jutranjim uram in potrebam posameznih gred. Kljub temu je dobro tla občasno preveriti z roko, saj avtomatski sistem ne ve, ali je medtem padlo dovolj dežja ali se je voda zaradi strukture tal razporedila drugače, kot smo pričakovali.
Deževnica kot del pametnega vrtnarjenja
Zbiranje deževnice se morda ne povrne vedno hitro v strogo finančnem smislu, zlasti če se odločimo za večji podzemni zbiralnik in črpalko. A njegova vrednost ni le v prihranku pri vodi. Gre za bolj premišljeno ravnanje z naravnimi viri, večjo neodvisnost v sušnih obdobjih in boljšo oskrbo rastlin.
Tudi majhen zbiralnik ob lopi je lahko začetek bolj pametnega zalivanja. Ko enkrat začnemo opazovati, koliko vode pade, koliko je lahko shranimo in kako hitro jo vrt porabi, postane zalivanje manj naključno in veliko bolj učinkovito. Prav v tem je največja prednost deževnice: pomaga nam, da vrt ne zalivamo samo več, ampak bolje.
Najlepši nasveti za vrtnarjenje dostavljeni neposredno v vaš e-nabiralnik.
