V Ljubljanici zmanjkuje kisika: Tako nizkega vodostaja ni bilo že 25 let
Suša ne prizanaša niti ribam. Nizki vodostaji in vse višje temperature močno spreminjajo življenjske razmere v slovenskih vodotokih, ribe pa so med najbolj prizadetimi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Da so letošnje razmere v rekah izjemne, potrjujejo tudi podatki Agencije RS za okolje. Hidrolog Janez Polajnar je na torkovi novinarski konferenci opozoril, da se letošnje sušne hidrološke razmere uvrščajo na četrto mesto v zgodovini meritev. Po slovenskih rekah se trenutno pretaka le še od 30 do 50 odstotkov običajne količine vode, hkrati pa reke zaradi dolgotrajne vročine dosegajo za ta čas izjemno visoke temperature. »Takšne kombinacije pravzaprav še nismo imeli,« je poudaril Polajnar. Kaj to pomeni za ribe, pa smo preverili pri ribiškem čuvaju Igorju Lampiču.
Ljubljanica zaradi suše vse bolj topla: »Ribe se umikajo v tolmune«
O posledicah suše za ribe je za Svet24 spregovoril Igor Lampič, ribiški čuvaj Ribiške družine Vevče, ki opozarja, da dolgotrajno pomanjkanje vode močno vpliva na življenjske razmere v vodotokih. Ribiška družina Vevče namreč upravlja pomemben del ljubljanskega vodnega prostora. Njeno območje sega od Ljubljanice pri Plečnikovih zapornicah na Ambroževem trgu prek Gruberjevega kanala in Vevč vse do izliva Ljubljanice v Savo pri Zalogu. V njihovo upravljanje sodijo tudi Dobrunjščica, ribnik pod Debnim vrhom in potok Besnica.
»Vročinski val zelo vpliva na ribe. Temperatura Ljubljanice bi morala biti v normalnih razmerah okoli 17,5 stopinje Celzija, danes pa je približno 21,5 stopinje,« pojasnjuje Lampič. Višja temperatura vode pomeni manj kisika, kar ribam otežuje preživetje. Položaj dodatno poslabšuje nizek vodostaj. »Ribe se pomikajo v globine oziroma tolmune in tam vegetirajo, dokler ne pride naslednje večje deževje,« pravi.
Pomanjkanje kisika je povezano tudi z razraščanjem alg. »Trenutno je v vodi manj kisika. Zaradi višje temperature pride do večjega razraščanja alg, te alge pa jemljejo kisik ribam,« opozarja.
Kljub zahtevnim razmeram letos na območju, ki ga upravlja ribiška družina, za zdaj še niso zabeležili pogina rib. »Letos ne. Zelo dobro je, da letos še ni bilo nobenega pogina, in upam, da ga tudi ne bo,« pravi Lampič. Po njegovih besedah je k temu pripomoglo tudi izboljšanje kanalizacijskega sistema v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana je v zadnjem desetletju pristopila k reševanju fekalne kanalizacije, zaradi česar je neustreznih priklopov vse manj, je pojasnil.
Najbolj ogroženi postrv, lipan in sulec
Med vrstami, ki jih visoke temperature najbolj ogrožajo, Lampič izpostavlja lipana, postrv in sulca. Gre za salmonidne vrste, ki potrebujejo hladnejšo in tekočo vodo. »Potrebujejo temperaturo okoli 16 ali 17 stopinj in tekočo vodo. Trenutno pa tega nimamo,« pojasnjuje. Tekoča voda in globlji tolmuni so zato v sušnem obdobju ključna zatočišča. Takšne razmere so med drugim pri zapornicah na Ambroževem trgu, na Fužinah in pri Vevškem jezu. Tam se po njegovih besedah zadržuje tudi veliko postrvi.
Če ribiči oziroma ribiški čuvaji opazijo, da so ribe ujete v neustreznem delu vodotoka ali da jim grozi pomanjkanje kisika, lahko ukrepajo. »To naredimo z električnim odlovom, nato pa te ribe prestavimo v tolmune,« pojasnjuje Lampič.
Vse manj drsti, tolmune zasipa prod
Vpliv vse pogostejših in dolgotrajnejših vročinskih obdobij pa ni zgolj kratkotrajen. Lampič opaža tudi dolgoročne spremembe v življenju rib. »Da, dolgoročno se to opaža. Manj je tudi drsta, ribe pa se umikajo v tolmune,« pravi. Na stanje tolmunov vpliva tudi naplavljen prod. Ljubljanica v zgornjem delu teče po konglomeratu, v spodnjem pa po produ. »Problem zadnjih 30 let je, da veliko proda dobimo iz Polhograjskih dolomitov in nam ta gramoz zasipa tolmune,« opozarja.
Ribiči si zato prizadevajo, da bi skupaj z vodarji odprli oziroma poglobili več tolmunov. Ti so namreč v sušnih obdobjih za ribe ključnega pomena. »V globini je namreč temperatura nižja in ribe lažje preživijo,« pojasnjuje.
Težava tudi črpanje vode za zalivanje
Dodaten pritisk na vodotoke predstavlja odvzemanje vode iz pritokov Ljubljanice. Lampič opozarja, da kmetje in drugi prebivalci iz Besnice, Dobrunjščice in drugih pritokov vodo nenamensko črpajo za zalivanje vrtov in travnikov. »Pri tem opažamo, da nam odvzamejo zelo veliko vode,« pravi.
Kot nekdanji vodar zato predlaga tesnejše sodelovanje med vodarstvom in kmetijstvom ter gradnjo suhih in mokrih zadrževalnikov. Suhi zadrževalniki bi bili namenjeni predvsem obvladovanju poplav, mokri pa bi lahko v sušnih obdobjih zagotavljali dodatne zaloge vode.
»Mokri zadrževalniki bi se lahko uporabljali v času suše, da bi lahko kmetje in drugi vodo črpali iz lokacij, kjer bi bili ti mokri zadrževalniki,« predlaga.
»Tako nizkega vodostaja že 25 do 28 let ni bilo«
Letošnje razmere Lampič ocenjuje kot izjemne. »Letošnje stanje je ekstremno. Trenutno je pretok Ljubljanice v Mostah 5,4 kubičnega metra na sekundo. Tako nizkega vodostaja, kolikor jaz pomnim, približno 25 do 28 let ni bilo,« pravi. Še večjo skrb mu povzroča temperatura reke. Višja temperatura namreč spodbuja razraščanje zelenih alg in zmanjšuje količino kisika v vodi.
Ribiči se skušajo proti segrevanju reke boriti tudi z naravnimi ukrepi. »Zelo aktivni smo tudi pri sajenju dreves ob Ljubljanici. Poskušamo zagotoviti čim več sence, da se reka ne bi tako segrevala,« pravi Lampič.
Reke so skupna odgovornost
Ob koncu opozori še na odgovornost vseh, ki se zadržujejo ob vodotokih. »Reke in vode so od vseh državljanov Slovenije,« poudarja. Njegov poziv je preprost: Odpadkov ne puščajmo ob rekah oziroma vodotokih. »Vsem, ki hodite ob rekah, bi priporočil: vse, kar ste prinesli s seboj oziroma popili, plastenke in druge odpadke poberite in odnesite s seboj. Ne puščajte jih ob vodotokih.«
Ob vse pogostejših vročinskih valovih bodo namreč prav vodotoki med najbolj občutljivimi deli naravnega okolja. Za ribe pa lahko razlika med dovolj globokim, hladnim tolmunom in plitvo, pregreto vodo pomeni razliko med preživetjem in poginom.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
