Nekoč Titova zadnja rezidenca, kaj pa danes?
Za zidovi gradu Brdo so Titova delovna soba, razkošni saloni in dragocene zbirke. Poglejte njegovo zadnjo rezidenco in spoznajte njeno današnjo vlogo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Kristalni lestenci, stilno pohištvo, umetnine in saloni, v katerih so se srečevali državniki. Grad Brdo pri Kranju še danes skriva notranjost, ki je večina obiskovalcev njegovega parka ne vidi. Za grajskimi zidovi se prepletajo stoletja zgodovine, med njimi tudi čas, ko je tu bival Josip Broz Tito.
Brdo je uporabljal kot poletno in protokolarno rezidenco, na posestvu pa je preživljal tudi del prostega časa. To je bila njegova zadnja rezidenca pred zadnjim odhodom v bolnišnico. Januarja 1980 je od tod odšel v ljubljanski Klinični center, kjer je 4. maja istega leta umrl.
Dom, v katerem so se srečevali državniki
Grad stoji severno od Kranja, med Predosljami in Kokrico. Njegova lega med parkovnimi površinami mu daje drugačen značaj kot gradovom, postavljenim visoko na hribu. Tu je pomemben celoten prostor: stavba, drevoredi, voda in zelenje, ki jo obdajajo. Po nacionalizaciji leta 1947 sta grad in posestvo postala državna last.
Tito je tu sprejemal tuje državnike, diplomate, domače funkcionarje in različne delegacije. Ob uradnih srečanjih mu je posestvo z zelenimi površinami in loviščem ponujalo tudi prostor za sprostitev.
Brdo je zato združevalo dve vlogi: bilo je prizorišče političnih obiskov in prostor občasnega bivanja. Ta preplet pomaga razumeti tudi njegovo notranjost, v kateri imajo pomembno mesto prostori za delo in sprejemanje gostov.
Titova delovna soba ter zlati in srebrni salon
Pomemben pečat sedanji podobi gradu je dal arhitekt Vinko Glanz, ki je njegovo prenovo vodil v Titovem času. Med prostori so Titova delovna soba ter zlati in srebrni salon. V sobanah so razstavljene umetnine in protokolarna darila. O obiskovalcih pričajo tudi knjige vpisov pomembnih državnikov in drugih znanih osebnosti, ki so v preteklih desetletjih prišli na Brdo. To so drobnejši, a zgovorni deli grajske zgodbe: poleg razkošne opreme hranijo sledove ljudi in srečanj.
Notranjost sestavljajo pohištvo iz različnih zgodovinskih obdobij, kristalni lestenci, preproge ter slike in kipi slovenskih umetnikov, zbirke tako predstavljajo širšo zgodovino gradu in njegovo vlogo pri ohranjanju kulturne dediščine.
Grajska knjižnica hrani posebno bogastvo
Zgodovina Brda sega precej dlje od Jugoslavije. Leta 1510 je cesar Maksimilijan I. podpisal dovoljenje za gradnjo, Jurij Egkh pa je v naslednjih desetletjih postavil renesančni dvorec.
Pozneje so njegovo zgodbo oblikovali različni lastniki, med njimi družina Zois in jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević. Posebno mesto ima grajska knjižnica, v kateri hranijo enega prvih izvodov Dalmatinove Biblije in izvirni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske. Ob salonih, pohištvu in umetninah je tako pomemben del notranjosti tudi knjižna dediščina.
Preberite tudi:
Razkošna podoba potrebuje skrbno obnovo
Ohranjanje takšnega interierja zahteva več kot občasno osvežitev sten. Ob obsežni prenovi, ki jo je država predstavila leta 2019, so bili načrtovani posegi v vodovod, ogrevanje, prezračevanje in električne napeljave ter posodobitev varnostnih sistemov. Hkrati je bilo treba zaščititi zgodovinsko opremo.
Slike so odpeljali v hrambo v depoje Narodne galerije, kipe odstranili, shranili ali zaščitili, posamezne kose pohištva pa restavrirali. Predvidena so bila tudi zahtevnejša restavratorska dela na parketih in kamnu. Takšna prenova pokaže, koliko dela se skriva za urejeno grajsko podobo. Prostori morajo omogočati sodobno uporabo, posegi pa hkrati upoštevati njihovo zgodovinsko vrednost.
Kaj je z gradom danes?
Grad Brdo ostaja osrednji protokolarni objekt Republike Slovenije, namenjen uradnim sprejemom in pomembnim obiskom. Park ponuja širše dostopen pogled na posestvo: poleg gradu lahko obiskovalci spoznajo staro oranžerijo, grajsko pristavo, čebelnjak in kozolce toplarje.
Brdo tako svojo zgodbo nadaljuje skozi državni protokol, ohranjene zbirke in občasne vodene oglede. Nekdanja Titova rezidenca je danes prostor, kjer se zgodovinska notranjost še vedno uporablja za pomembna srečanja.
Preberite več:
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
