Dedne bolezni

Kako preveriti, ali boste zboleli za dednim rakom

T. N. S./Revija Jana
16. 2. 2025, 10.04
Posodobljeno: 16. 2. 2025, 10.04
Deli članek:

Laboratorijske preiskave so temelj diagnostike v medicini. Z njimi začnemo in končamo.

Profimedia
Kolikšno je vaše tveganje, da boste zboleli za dednim rakom, lahko preverite s preiskavo krvi.

Povedo nam, ali so v našem telesu vnetja, kateri organi so prizadeti, ali naše težave povzročajo bakterije, virusi ali kak drug mikroorganizem, ali so naši hormoni v neravnovesju, razkrijejo kakovost našega prehranjevanja in še mnogo drugega. Poleg preiskav, ki jih vsi poznamo, pa v laboratorije prihajajo zmeraj nove, zmeraj natančnejše in takšne, ki nam o našem zdravju in telesu lahko povejo izjemno koristne stvari.

Sodobna družba je obsedena s prehranskimi dopolnili. Vsako leto zaužijemo na milijarde škatlic tabletk, praškov, napitkov in pilul vsega možnega, kar naj bi nas naredilo zdrave in pri močeh. A vseh teh čudežnih superhranil je lahko tudi preveč, ne le premalo.

Če želimo svojemu zdravju narediti uslugo z dodajanjem hranil, nam laboratorijska preiskava lahko pokaže, kaj zares potrebujemo.

Vitamini, denimo, so nujni za življenje in zdravje, a presežek je lahko ne le škodljiv, temveč tudi nevaren, če gre za vitamine, ki so topni v maščobah in jih telo ne more izločiti sproti. Jemanje brez nadzora zato zdravniki odsvetujejo.

Po drugi strani pa je res, da nam življenjski tempo pogosto onemogoča, da bi vse, kar potrebujemo, dobili s hrano. Pomanjkanje nekaterih vitaminov lahko vodi do hipovitaminoze, ki se kaže z utrujenostjo, razdražljivostjo, nagnjenostjo k infekcijam in drugimi težavami, odvisno, katerega vitamina imamo premalo. Če želimo svojemu zdravju narediti uslugo z dodajanjem, nam laboratorijska preiskava lahko pokaže, kaj zares potrebujemo.

Črevesni mikrobiom

Da je zdrava prebavna pot temelj zdravja, čivkajo že vrabci. Črevesni mikrobiom je pri vsakem človeku drugačen. Skupno pa nam je to, da smo zdravi, kadar so naši mikroorganizmi v ravnovesju. Tudi to lahko preverimo s preiskavo, na podlagi katere lahko prilagodimo svojo prehrano ali izvemo, ali naše težave morda izvirajo iz neravnovesja.

Alergije

Še ena kuga sodobne civilizacije so alergije. Neprimerno več jih je kot še pred desetletji. Preiskava, ki nam pokaže, na kaj smo alergični, lahko pomaga najti optimalno zdravljenje, zasnovati obvladljivo dieto in preprečiti hujše alergijske reakcije.

Profimedia
Dolgotrajno dodajanje snovi, ki jih v resnici ne potrebujemo, je lahko škodljivo ali celo nevarno.

Lasje

Navajeni smo, da laboratorijsko testiranje pomeni odvzem vzorca krvi ali urina. A tudi lasje so odličen pokazatelj stanja organizma. En centimeter las nosi v sebi zapis enega meseca naše presnove. Elementov v sledeh je v našem telesu  izjemno malo, kljub temu pa so zelo pomembni. Omogočajo pravilno delovanje večine biokemičnih procesov ter sodelujejo pri pravilni rasti in razvoju. Več kot četrtini ljudi naj bi jih primanjkovalo.

Po drugi strani pa je lahko njihova koncentracija v telesu tudi prevelika. Težke kovine, denimo, so že v majhnih količinah zelo škodljive. Zastrupitev z njimi lahko povzroči glavobol, slabost ali motnje zavesti, pri dolgotrajni izpostavljenosti pride do okvare vitalnih organov. Sodelujejo pri razvoju Alzheimerjeve bolezni, multiple skleroze, Parkinsonove bolezni, depresije, pozabljivosti, fibromialgije, Crohnove bolezni, okvar ščitnice, osteoporozi, alergijah, raku .... Njihovo koncentracijo lahko preverimo z analizo las.

Helicobacter pylori 

Težave z želodcem so še ena značilnost modernega življenja in rak na želodcu je četrti na svetu po številu umrlih. Glavni vzrok zanj naj bi bila bakterija Helicobacter pylori, ki živi v našem želodcu. Okužba z njo je najpogostejša kronična okužba, prizadela naj bi več kot polovico svetovnega prebivalstva. Poleg raka na želodcu povzroča mnoge kronične bolezni in razjede želodčne sluznice.

Večina okuženih nima nikakršnih bolezenskih težav, zato niti ne vedo, da so okuženi.

Le približno petina okuženih ima simptome, kot so bolečine v želodcu, zgaga, občutek napihnjenosti, napenjanje, spahovanje, slabost, bruhanje, izguba teka in težave s prebavo.

grawe, zavarovanje, zavarovalnica, zivljenjsko-zavarovanje

Gospodarstvo

Vas zanima edinstvena priložnost s stabilnimi donosi in nizkim tveganjem?

Okužbo z bakterijo H. pylori najpogosteje potrjujejo z invazivno endoskopsko preiskavo, gastroskopijo, pri kateri delec tkiva vzamejo s pomočjo cevke, ki jo skozi usta potisnejo do želodca. A prisotnost bakterije H. pylori je mogoče odkriti tudi s pomočjo izdihanega zraka, preiskave blata ali krvne preiskave, ki so vsi veliko manj invazivni. Res pa je, da so tudi manj zanesljivi, zato je teste priporočljivo kombinirati.

Kandida

Gotovo poznate koga, ki je napovedal vojno kandidi, kvasovki v naših prebavilih, ki se pri nezdravi prehrani ali padcu odpornosti razbohoti in poruši kislinsko-bazično ravnovesje. Posledice naj bi čutili tako na telesu kot v razpoloženju, saj povzroča tako različne glivične okužbe – vaginalne, kožne, na sečilih – kot utrujenost, bolečine v mišicah, izgubo libida, neplodnost, prebavne težave, nihanje razpoloženja, težave s koncentracijo, motnje spomina, razdražljivost in depresijo. Sum na kandido lahko potrdijo krvne preiskave.

Profimedia
Kandida sproži utrujenost, bolečine v mišicah, prebavne težave, nihanje razpoloženja in še bi lahko naštevali.

Depresija in izgorelost

Z laboratorijskimi preiskavami si lahko pomagamo tudi pri čustvenih motnjah in duševnih boleznih. Depresija in izgorelost, denimo, najpogostejši duševni stanji na svetu, sta bolj povezani s hrano in črevesnim mikrobiomom, kot bi si mislili.

Vzroki za razvoj depresije se pogosto prepletajo s pomanjkanjem nekaterih hranilnih snovi, zlasti esencialnih vitaminov, mineralov in maščobnih kislin omega 3, ki jih možgani potrebujejo za energijo in sintezo kemičnih prenašalcev, ki skrbijo za uravnavanje čustev ter normaliziranje ravni stresa in tesnobe.

Testiranje določenih krvnih parametrov tako lahko pomaga pri prepoznavanju vzrokov za depresijo in izgorelost. Med tovrstne preiskave sodi tudi analiza vitaminov, magnezija, kalija in natrija, cinka in železa, hormonov nadledvične žleze, kortizola, hormona testosterona pri moških ter progesterona in estradiola pri ženskah.

Vaginalni mikrobiom

Ženske moramo še precej bolj kot moški paziti tudi na zdravje svojih intimnih predelov. Ko naš vaginalni mikrobiom (mikroorganizmi na vaginalni sluznici ali okoli nje) ni v ravnovesju, je to vzrok za mnoge težave. Laktobacili preprečujejo rast škodljivih bakterij in mikrobov ter morajo tam spodaj prevladovati, če želimo ostati zdrave.

Ravnovesje vaginoma lahko porušijo prehrana in življenjski slog, nezaščiteni spolni odnosi, kontracepcijska sredstva, pa tudi pretirano umivanje ali jemanje antibiotikov. Neravnovesje vodi k okužbam in vnetjem, srbečici in pekočemu občutku, v hujših primerih pa lahko vpliva tudi na plodnost.

Če ima ženska težave, ki se ponavljajo, klasični bris pa ne pokaže pravega razloga, lahko molekularna biološka analiza natančno določi vse mikrobe in bakterije, ki sestavljajo vaginalni mikrobiom, ter pomaga najti pravo terapijo.

Geni

Analiziramo lahko celo, kakšni športi so primerni za naš telesni ustroj in kakšna prehrana nam najbolj ustreza.

Še bolj kot življenjski slog pa nas določajo naši geni, saj jih spremeniti ne moremo. Lahko pa jih do neke mere spoznamo in se jim prilagodimo z načinom življenja. Genetske raziskave so se že pred časom znašle tudi na slovenskem trgu.

Lahko damo, denimo, analizirati, kakšni športi so primerni za naš telesni ustroj, kakšna prehrana nam najbolj ustreza, za katere snovi smo nadpovprečno občutljivi in podobno.

Na voljo je tudi genetska preiskava, ki pokaže, kako se naš organizem odziva na različna zdravila, s pomočjo katere zdravnik lažje predpiše najboljšo mogočo terapijo. Tiste, ki imajo v družini rakave bolezni, ki so dokazano povezane z dednim nagnjenjem, pa bi verjetno zanimalo, kolikšno je njihovo tveganje, da za njimi zbolijo tudi sami. Takšni so, denimo, rak dojke, rak jajčnikov in rak maternične sluznice.