Vprašanje: Spoštovani! Stara sem sedemdeset let. Zdravim se zaradi povišanega krvnega tlaka. Imam tudi bolečine v sklepih, za katere zdravnik meni, da je vzrok artroza. V zadnjih letih sem opazila spremembe na koži. Na vratu so se mi pojavile temne pecljate bradavice različne velikosti. Niso boleče, so pa moteče. Bojim se, da se mi bodo širile tudi po obrazu in telesu. Znan dermatolog mi je pojasnil, da ob enem obisku odstrani eno bradavico. Za odstranitev večjega števila bi tako morala odšteti že malo bogastvo. Nekateri jih podvežejo z nitko. Zanima me, kako bi jih odstranila in kako bi preprečila njihovo širjenje.
Hvala za odgovor. Lep pozdrav, Neda
Spoštovani,
na koži se lahko pojavi veliko različnih izrastkov, ki večinoma niso nevarni. Glede na opis bi lahko pri vas šlo za pecljate ali mehke fibrome, ki so med pogostejšimi spremembami na koži. To so ozki, drobni, običajno do nekaj milimetrov veliki izrastki barve kože ali temneje pigmentirani.
Pojavljajo se večinoma na mestih drgnjenja kože ob kožo, zato jih velikokrat vidimo v pregibih. Lahko so na koži obraza in vekah ali kjerkoli na telesu. Sestavljeni so iz vezivnega tkiva in drobnih žilic. So benigne narave in večinoma estetska nevšečnost, še posebej če jih je veliko.
Zakaj se pojavijo
Vzrok za njihov nastanek ni popolnoma znan. Pogosto se pojavijo v nosečnosti, pogostejši so pri osebah s povečano telesno težo in sladkornih bolnikih. Incidenca pojavljanja mehkih fibromov s starostjo narašča, nastajajo pa lahko tudi v najstniških letih. Zaradi drgnjenja lahko zakrvavijo ali se vnamejo. V tem primeru postanejo boleči, pordeli ali pokriti s temno krastico. Takrat so največkrat vzrok za zaskrbljenost, saj so lahko zelo podobni nevarnim spremembam.
Pomembno je vedeti, da so navidezno podobne spremembe lahko popolnoma različne glede svoje benignosti, razloga in načina nastanka, rasti, puščanja brazgotin ... Med nenevarnimi spremembami se lahko pojavijo tudi nevarne, ki so lahko po videzu povsem podobne tistim nenevarnim.
Včasih so pecljatim fibromom podobne seboroične keratoze oziroma senilne bradavice, ki se pojavljajo praktično pri vsakem odraslem. Začnejo se kot diskretne bunčice barve kože, pozneje pa postanejo rjavkaste ali črne in široko pecljate. Zamenjamo jih lahko za kožne rožičke ali dermatofibrome. Melanocitni nevusi oziroma materina znamenja so klinično lahko podobna pecljatim fibromom, ki jih je v posameznih primerih navidezno težko ločiti tudi od različnih malignih tumorjev kože.
Ekipa
Projekt Šolar na smuči bo tudi letos omogočil dogodivščine na snegu
Ne ukrepajte sami
Zato je pred odstranjevanjem izrastkov vedno treba opraviti dermatološki pregled, ko spremembe na koži pregledamo z dermatoskopom. Izbira dodatnega diagnostičnega postopka je zelo odvisna od vrste kožne tvorbe. V primerih, ko obstaja sum, da bi bila lahko sprememba maligna, jo je treba izrezati in poslati na histopatološke preiskave. Z drugimi besedami, pred odstranjevanjem moramo za vsak »izrastek« postaviti diagnozo, šele potem se odločimo za terapijo.
Metoda odstranjevanja spremembe je popolnoma odvisna od postavljene diagnoze. Le tako lahko zagotovimo najoptimalnejšo metodo zdravljenja. Z različnimi destruktivnimi metodami, ki niso primerne za določene kožne spremembe, lahko naredimo veliko škode. Velika težava je tudi samozdravljenje, ko ljudje v lekarnah pogosto kupujejo različne pripomočke za odstranjevanje izrastkov, vendar sploh ne vedo, kaj je tvorba, ki jo odstranjujejo, ter ali je benigna.
V primeru, ko bi dermatolog z gotovostjo potrdil, da gre za benigno spremembo oziroma pecljati fibrom, bi se za odstranitev večinoma odločili zaradi estetskega razloga (ovira pri opravljanju določenih aktivnosti, potencialno dražeče lokacije …). iz medicinskih razlogov Pecljatih fibromov ni treba odstranjevati.
Večinoma se nenevarne moteče kožne izrastke odstranjuje z nekirurškimi metodami.
Večinoma se nenevarne moteče kožne izrastke odstranjuje z nekirurškimi metodami, kot so: zamrzovanje s tekočim dušikom – krioterapija; odstranjevanje z električnim tokom – elektrokoagulacija, elektrodesikacija, elektrokavterizacija, ali odstranjevanje z radiofrekvenčnim tokom (radiofrekvenčna kirurgija); v poštev pride tudi odstranjevanje z nekaterimi vrstami laserjev. Izjemoma se, če so obsežnejši, lahko izrežejo kirurško.
Pred odstranjevanjem kakršnekoli spremembe na koži je vedno potreben pregled pri dermatologu, ki bo natančno opredelil vrsto in naravo spremembe ter se odločil za najprimernejšo terapijo.
Lep pozdrav,
Olga Točkova, dr. med., specialistka dermatovenerologije
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana
