Ko oziroma dokler so krvni strdki mirujoči, govorimo o trombozi. Znana je globoka venska tromboza, ki je po navadi povezana s strdki v nogi, vendar se lahko pojavi tudi v drugih delih telesa, na primer v roki. Po drugi strani pa lahko v povezavi s strdki govorimo tudi o emboliji. Zanjo je značilno, da se strdek odcepi in nato potuje po telesu. Če pride do pljuč (t. i. pljučna embolija), je lahko to smrtno nevarno.V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj tipičnih simptomov, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da so se v telesu pojavili krvni strdki (globoka venska tromboza) ali da ti strdki morda celo potujejo proti pljučem …
Simptomi globoke venske tromboze
Ni sicer nujno, da je globoka venska tromboza povezana z zelo očitnimi znaki, zato lahko ostane težava precej dolgo neprepoznana, s čimer se seveda povečuje nevarnost za resnejše zaplete. V primeru, da se simptomi pojavijo, je eden izmed najbolj značilnih bolečina v nogi ali roki, v kateri je nastal krvni strdek, ali pa povečana občutljivost te okončine. Med precej značilne znake globoke venske tromboze sodi tudi nadpovprečno topla koža na območju strdka. Nekateri opažajo tudi otekanje prizadete okončine. Poleg tega pa lahko postane koža v bližini strdka pordela ali obarvana v vijolične odtenke. Simptomi, značilni za globoko vensko trombozo, so včasih podobni občutkom, ki spremljajo nategnjeno mišico. Tako lahko na primer tisti, ki so nekoliko bolj dejavni, znake globoke venske tromboze zamenjajo za klasično športno poškodbo.
Alarmni znaki za pljučno embolijo
Že pri globoki venski trombozi je nujno, da jo uspemo hitro prepoznati in da nato čim prej ukrepamo. Seveda pa je to še posebej pomembno, če obstaja nevarnost za pljučno embolijo oziroma za to, da krvni strdek pripotuje do pljuč. V tem primeru lahko odločajo minute oziroma celo sekunde. Eden izmed najpogostejših simptomov, ki se pojavijo, če se krvni strdek napoti proti pljučem, je bolečina v prsnem košu, ki jo spremljajo težave z dihanjem, še posebej ob poskusih globokih vdihov. Hkrati se lahko pojavi močnejše znojenje, čemur se pridružijo pospešen srčni utrip, povišana telesna temperatura in občutek omotičnosti. Včasih pa na nevarnost pljučne embolije opozarja tudi krvavo obarvan izloček pri kašlju. Če opažate katerega izmed teh znakov ali če se ti znaki pojavljajo pri vam bližnji osebi, je nujno, da čim prej poiščete zdravniško pomoč.
Kdo je bolj ogrožen
Krvni strdki lahko nastanejo zaradi najrazličnejših razlogov in pri praktično komurkoli. Vendar pa obstajajo skupine ljudi, pri katerih je nevarnost za tovrstne zaplete še posebej visoka. Posamezniki in posameznice, ki sodijo med rizične skupine, morajo biti zato še posebej pozorni na morebitne simptome krvnih strdkov. Eden izmed dejavnikov povečanega tveganja je na primer uporaba oralne hormonske kontracepcije. Povečana nevarnost za krvne strdke obstaja tudi pri nosečnicah, kadilcih, ljudeh s čezmerno telesno težo, pri sladkornih bolnikih, pri ljudeh s kroničnimi vnetnimi boleznimi in pri nekaterih rakavih bolnikih. O večji možnosti za krvne strdke lahko govorimo tudi pri starejši populaciji, predvsem pri ljudeh, ki so starejši od šestdeset let.
Obramba pred nevarnimi krvnimi strdki
Velik del možganskih kapi in srčnih infarktov ter arterijskih tromboz v nogah bi lahko preprečili že samo z enim dejanjem – da bi prenehali kaditi. Če bolnik že utrpi srčni infarkt in potem neha kaditi, za polovico zmanjša možnost, da bi imel v prihodnosti še kakšen infarkt, opozarjajo zdravniki. Veliko lahko naredimo tudi s tem, da zdravimo bolezni današnjega časa, če nam jih odkrijejo. Da se držimo navodil zdravnika, če nam recimo postavijo diagnozo sladkorne bolezni oziroma ugotovijo, da imamo previsok holesterol ali krvni tlak. Pomagala bosta tudi izguba odvečnih kilogramov ter redno gibanje, ki dokazano preprečuje tako nastanek prve arterijske tromboze kot to, da bi se ta ponovila. Zdrav življenjski slog je ključen. Odločimo se za zdravo prehrano – predvsem je to sredozemska prehrana s čim manj nasičenimi maščobami in z veliko sadja in zelenjave. Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo številne bolezni in bolezenska stanja, a na žalost je pogosto tako, da o tem razmišljamo šele, ko se nam že kaj zgodi.
