Atrijska fibrilacija je motnja srčnega ritma, za katero je značilen nereden in hiter utrip srca. Zaradi nenormalne električne aktivnosti dražljaj v preddvorih ni več ritmičen, temveč prične krožiti, preddvora in prekata pa se ne krčita več povezano in usklajeno. Srce utripa neredno in prečrpa manj krvi kot sicer; prekrvitev tkiv, tudi srca in možganov, se poslabša. To seveda lahko pripelje do hudih posledic, tudi do usodne možganske kapi. Zato pojdimo k zdravniku vedno, kadar »čutimo« srce in smo nenavadno utrujeni.
Preprečimo najhujše
Tveganje za možgansko kap je pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo petkrat večje kot pri zdravih ljudeh. Skoraj tri milijone ljudi vsako leto doživi možgansko kap, ki je posledica atrijske fibrilacije. Kardiologi žal ugotavljajo, da je motnja ritma prepoznana pozno, neredko šele po preboleni možganski kapi. V Sloveniji možgansko kap doživi okoli 4000 ljudi na leto. Čeprav se umrljivost zaradi možganske kapi tako pri nas kot po svetu znižuje, pa samo pri nas vsako leto zaradi nje umre 2000 ljudi. Možganska kap ostaja tretji najpogostejši vzrok umrljivosti bolnikov po svetu in pri nas ter vodilni vzrok invalidnosti.
Nevarnost strdkov
Prva huda nevarnost srčne aritmije, med katerimi je najpogostejša ravno atrijska fibrilacija, so krvni strdki, ki najpogosteje nastanejo v tako imenovani avrikuli levega preddvora. Če se del strdka odtrga in zaide v veliki krvni obtok, govorimo o emboliji, ki lahko povzroči zaporo kjerkoli v telesu, vendar zaradi sestave krvnih žil strdek največkrat zanese v arterije, ki prehranjujejo možgane in povzročijo možgansko kap.
Kdaj k zdravniku
Možganske kapi pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo so obsežne, neredko smrtne ali pa vodijo v trajno invalidnost. Zato moramo biti pozorni na vsako pospešeno in neredno bitje srca, saj je to najpomembnejše za zgodnje prepoznavanje atrijske fibrilacije. Nereden utrip srca je znak, da moramo takoj obiskati osebnega zdravnika!
Včasih ni simptomov
Atrijsko fibrilacijo pa je vendarle včasih težko prepoznati, saj motnja srčnega ritma ne povzroča nujno tudi tipičnega nerednega bitja srca. Simptomi se lahko pokažejo v obliki napadov ali pač ne. Mnogi namesto tega opazijo slabšo telesno zmogljivost, oteženo dihanje ter občutijo nelagodje in bolečino v prsnem košu. Neredko pa spremembe ugotovi šele zdravnik, in sicer ob merjenju krvnega tlaka. Zdravnik neredno utripanje srca zazna z otipavanjem bolnikovega pulza in poslušanjem srca. Atrijsko fibrilacijo pa zatem dokončno potrdi s posnetkom EKG.
Kdo je ogrožen
Motnjo srčnega ritma doživi kar vsaka četrta oseba, starejša od 40 let, pogostnost vsekakor narašča s starostjo. Večkrat za njo trpijo ljudje z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, koronarno boleznijo in tisti z boleznimi srčnih zaklopk, predvsem mitralne zaklopke. Pojavlja se tudi pri bolnikih s čezmernim delovanjem ščitnice. Med dejavniki, ki lahko sprožijo atrijsko fibrilacijo, je tudi čezmerno uživanje alkohola. Pravzaprav jo po nekaj kozarcih vina preveč mnogi prvič občutijo in gredo k zdravniku.
