18-letna Ira Mareković je prva bolnica na Hrvaškem, ki so ji za zdravljenje sladkorne bolezni odobrili inzulin v obliki pršila. Že od tretjega leta trpi za sladkorno boleznijo tipa 1, obenem pa ima veliko nesrečo, da je alergična na inzulin. Po injekciji inzulina se ji na mestu vboda naredijo bule in okoli njih rdečina. »Dokler sem imela črpalko in sem le občasno uporabljala PEN, se mi to ni dogajalo pogosto in temu nisem posvečala velike pozornosti,« je povedala za 24sata. »Ko sem pred približno tremi leti popolnoma prešla na injekcije, pa so zatrdline pogosto postale zelo velike, kot tretjina teniške žogice, tako zelo, da me je roka ali noga bolela in me celo motila pri hoji.« Odšla je na pregled k zdravniku endokrinologu, a ker se ta verjetno še nikoli ni srečal z alergijo na inzulin, je bil prepričan, da gre za pik žuželke. Podobno so ji rekli tudi drugi zdravniki, na katere se je obrnila. Šele specialistka v bolnišnici je posumila na alergijsko reakcijo in odredila testiranje na inzulin. Izkazalo se je, da ima Ira res alergijo nanj. Ta je tako redka, da je o njej težko dobiti kakršno koli informacijo. Obstaja nekaj študij o alergijah na inzulin, vendar le na dveh ali treh bolnikih.
Irin oče se je zato vrgel v raziskovanje, kako pomagati svoji deklici. Odkril je, da v ZDA obstaja inzulin v pršilu, ki bi morda lahko bil rešitev za Iro. Ameriška agencija za zdravila ga je odobrila že pred leti, trži pa se pod imenom Afrezza. Odločili so se poskusiti. Trenutno zdravilo plačujejo iz lastnega žepa, in to ne malo. 14-dnevna zaloga jih stane okoli 1100 evrov. Potrebne papirje, da bi Irinina zdravila lahko krila zavarovalnica kot drugim z redkimi boleznimi, so že uredili, čakajo še na komisijo. Postopek interventnega uvoza zdravila na Hrvaško je namreč zelo zapleten in dolgotrajen, preden ga odobrijo, je treba učinkovanje zdravila tudi testirati. V tem primeru so to naredili za vsak primer kar v bolnišnici. Afrezza se je v Irinem primeru dobro izkazala in novopečena študentka si je lahko oddahnila.
Hitro noter, hitro ven
Afrezza je izjemno hitro učinkujoč inzulin, ki ga sladkorni bolnik vdihne z inhalatorjem. Zdravilo hitro prehaja skozi pljuča in vstopi v krvni obtok v manj kot eni minuti, učinkovati pa začne v približno 12 minutah. Hitro tudi neha učinkovati. Glukozo v krvi preneha nadzorovati po uri in pol do treh urah, odvisno od odmerka. To daje bolniku možnost, da po potrebi vzame dodatne odmerke, glede na raven glukoze v krvi po obroku. S pomočjo Afrezze lahko ljudje jejo bolj sproščeno, nenačrtovano, po trenutni potrebi in želji. Prav tako se lahko z njo izognejo injiciranju inzulina v javnosti, ob čemer je marsikomu nelagodno. Po britanski raziskavi celo tako zelo, da skoraj tretjina sladkornih bolnikov raje izpušča injekcije, kot da bi jih uporabljala vsem na očeh.
Ker se Afrezza inhalira in je v obliki prahu, lahko ena enota zdravila učinkuje drugače kot ena enota tekočega inzulina za injiciranje. Po podatkih proizvajalca je potrebno približno za polovico zdravila več, če ga inhaliramo, namesto vbrizgamo. Vedeti je treba tudi, da inhalacijski inzulin ne nadomesti popolnoma tistega v injekciji. Če imate sladkorno bolezen tipa 1, boste vseeno potrebovali tudi te, skupaj z zdravnikom pa lahko razmislita o uporabi Afrezze za zdravljenje skokov krvnega sladkorja ob obroku. Tudi pri tipu 2 bo treba razmisliti, kako sprej kombinirati s tekočim inzulinom. Tisti, ki imajo poleg sladkorne bolezni astmo, KOBP ali druge kronične težave s pljuči, in kadilci pa inzulina ne smejo vdihovati.
Raziskave v zadnji fazi
Afrezza sicer v EU (še) nima dovoljenja za uporabo, prav tako ne kakšno drugo zdravilo te vrste. Se pa bliža koncu že nekaj obetavnih študij vnašanja inzulina v pršilu. Ena takih je tik pred kliničnim preizkušanjem. Skupina raziskovalcev s sedežem na Norveškem bo kmalu preizkusila zdravilo, ki bi ljudem s sladkorno boleznijo omogočilo, da si inzulin le popršijo na podlaket. Druga ekipa znanstvenikov z univerz v Združenem kraljestvu, Italiji, Libanonu in Grčiji pa je razvila formulacijo, pri kateri se inzulin vbrizga v nos.