Vsem se je že zgodilo, da smo se pozno prebudili in zamujali v službo, zato smo vase na hitro spravili obrok hrane. Ali pa se nam je nekam mudilo prav v času kosila, zato smo, da bi si prihranili čas, na hitro zaužili nekaj podobnega. Če se to zgodi kdaj pa kdaj, ni težav. Če se hitrega hranjenja navadimo, pa lahko začnemo čutiti neprijetno bolečino v želodcu ali se spopadati s prebavnimi težavami. A kot so ugotovili v nedavni študiji, hitro hranjenje ne vpliva le na prebavni sistem, temveč tudi na druge organe v telesu.
Hitrost prehranjevanja in bolezni
Študija, ki je bila nedavno objavljena v reviji Circulation, je razkrila močne povezave med hitrostjo prehranjevanja, povečanjem telesne mase in tveganjem za bolezni srca in ožilja. V raziskavi je sodelovalo 1083 oseb – 642 moških in 441 žensk. Raziskovalci so jih razdelili v tri skupine glede na hitrost prehranjevanja – počasne, običajne in hitre jedce. V obdobju petih let so preiskovanci vstopili v program zdravstvenega pregleda, ki je ves čas študije spremljal njihovo zdravje.
Znaki težav
Specifično zdravstveno stanje, na katero je bila pozorna študija, je metabolični sindrom: opredeljujemo ga kot skupino stanj, med katera spadajo povišan krvni tlak, visok krvni sladkor, povečana telesna maščoba okoli pasu in nenormalne ravni holesterola ali trigliceridov. Vsa stanja se lahko pojavijo skupaj, kar dodatno poveča tveganje za srčne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen. Med petletno nadaljnjo kontrolo raziskovancev so ugotovili, da ima 84 udeležencev presnovni sindrom, pri čemer je bila skupina hitrih jedcev najbolj ogrožena. V počasni skupini je bila stopnja incidence 2,3 odstotka, v običajni skupini 6,5 odstotka, v hitri skupini pa 11,6 odstotka. Na začetku študije so bili vsi preiskovanci brez osnovnega testiranja.
Skrivnost je v krvnem sladkorju
Po besedah avtorja študije dr. Takajukija Jamadžija se vzrok skriva v krvnem sladkorju. Hitro prehranjevanje lahko povzroči nihanja krvnega sladkorja, kar povzroča odpornost proti inzulinu; tako imajo celice težave z absorpcijo glukoze. Telo se bo odzvalo s čezmerno proizvodnjo inzulina, da bi nadomestilo pomanjkanje absorpcije, in sčasoma se lahko razvijejo sladkorna bolezen tipa dve oziroma bolezni srca.
Preprečimo pojav metabolnega sindroma
Prav na vse dejavnike lahko vplivamo tudi sami. Spremeniti je treba način življenja: se bolj zdravo prehranjevati in ustrezno povečati telesno dejavnost. Zmanjšan vnos energije s hrano oziroma ustrezna dieta je prvi ukrep v boju proti metabolnemu sindromu. Zmanjšanje telesne mase pri debelih bolnikih brez sladkorne bolezni izboljša porabo glukoze v krvi, pri sladkornih bolnikih pa pripomore k uravnavanje glukoze. Bolnikom, ki kljub spremembam ne dosežejo želenih vrednosti, zdravnik običajno predpiše ustrezno zdravilo. Posamezne dejavnike tveganja zmanjšujemo z različnimi skupinami zdravil. Maščoba v krvi se uravnava z zdravili za zmanjšanje holesterola in maščob (statini, fibrati, zaviralci absorpcije holesterola). Povišan krvni tlak se zdravi z diuretiki, blokatorji beta, zaviralci ACE, blokatorji receptorjev za angiotenzin II. Sladkorna bolezen se zdravi s sulfonilsečnino, metforminom, glitazoni in inzulinom, debelost pa z orlistatom in sibutraminom.
