Vse se je začelo v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki ugotovili, da nasičene maščobe zvišujejo holesterol. Glavni vir nasičenih maščob pa so živalske maščobe. Takrat so namreč poznali le osnovne meritve holesterola in tako je LDL-holesterol dobil oznako slabi holesterol, HDL pa dobri holesterol. Živila, bogata z živalskimi maščobami, ki so jih uživali naši predniki, so nadomestila z maščobnimi kislinami omega-6 bogata rastlinska olja, margarine ter velika količina škrobnih industrijsko predelanih živil, bogatih z enostavnimi ogljikovimi hidrati in sladkorji.
HDL- in LDL-holesterol
V zadnjih 10 do 15 letih pa so opravili številne klinične študije, ki so pokazale, da je raven LDL-holesterola (razen v izrednih primerih) slab pokazatelj srčnih bolezni. Veliko pomembnejši pokazatelj je število in velikost LDL-delcev. V študijah so ugotovili tudi, da nasičene maščobe in živila z visoko vsebnostjo holesterola (na primer jajca) ne vplivajo na dvig krvnega holesterola. Holesterol namreč nastaja v jetrih in je bistven del vsake celične membrane. Skrbi za boj proti infekcijam, hormonsko zdravje, zdravje prebavil, preprečevanje oksidativnega stresa in uravnavanje razpoloženja. Iz holesterola so narejeni tudi vsi steroidni hormoni, žolčna kislina in vitamin D. Brez holesterola naše telo ne bi moglo normalno delovati. Naloga dobrega (HDL) holesterola je, da iz tkiv, arterij in celic odstrani slab (LDL) holesterol ter ga pripelje v jetra, kjer ga ta reciklirajo in ponovno porabijo za tkiva in celice.
Maščobe so nujno potrebne
Maščobe so glavni vir energije, pomagajo pri absorpciji vitaminov in mineralov, sodelujejo pri izgradnji celične membrane. So nepogrešljive pri strjevanju krvi in gibanju mišic. Vendar niso vse maščobe enako zdrave. Dolgo je uradna medicina priporočala uživanje večkrat nenasičenih maščob, pri čemer ni ločila med zdravimi maščobnimi kislinami omega-3 in manj zdravimi omega-6. Novejše raziskave namreč kažejo, da maščobne kisline omega-6 ne znižujejo tveganja za razvoj srčnih bolezni, temveč ga celo zvišujejo.
Pomembno je razmerje med maščobami
Če je bilo včasih razmerje maščobnih kislin omega-3 in omega-6 v naši prehrani 1 : 2 ali 1 : 4, se je zdaj porušilo na 1 : 16, kar nakazuje, da uživamo bistveno preveč maščobnih kislin omega-6. To je posledica prekomernega uživanja rastlinskih maščob, ki so doživele razmah v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, hkrati z začetkom omejevanja živalskih maščob. Da bi zagotovili dolgotrajno zdravje, je priporočljivo ohranjati razmerje 1 : 3 med maščobnimi kislinami omega-3 in omega-6.
Najbolj škodljive so transmaščobe
Močno pa se moramo izogibati uživanju transmaščob. Te so stranski proizvod v procesu hidrogenizacije, s katerim zdrave rastlinske maščobe pretvorijo v trdne snovi, da povečajo njihovo obstojnost. Obenem maščobe spremenijo v nezdrave. Poraba transmaščob se je v preteklih desetletjih močno povečala, saj so v večini industrijsko pridelane hrane. Uživanje živil, polnih transmaščob, povzroča višanje slabega (LDL) holesterola in nižanje dobrega (HDL) holesterola ter povzroča vnetja, ki so močno povezana s srčnimi boleznimi, kapjo, sladkorno boleznijo in kroničnimi boleznimi. Prispevajo tudi k odpornosti proti inzulinu, kar vodi v razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Raziskave harvardske univerze so pokazale, da dnevno uživanje dveh odstotkov kalorij iz transmaščob poveča tveganje za razvoj srčnih bolezni za kar 23 odstotkov.
