Pira je bila ena izmed prvih gojenih žitaric in mnogi arheologi ji pripisujejo uporabo, ki sega krepko v čas pred celo 10 tisoč leti. Kljub temu se na trgovinskih policah ponovno pojavlja šele zadnjih 10 let.
Zakaj pira?
Zrno pire varuje pleva, ki skrbi, da se zrno ne onesnaži s polutanti. Zaradi tega je tudi bolj zdrava, uporabno vrednost in cenjenost pa je pira pridobila, ko se je prilagodila na hladne in vlažne razmere v Alpah. Pira v nasprotju s pšenico ni hibrid, saj ima zrno kar dvojno plevo. Tega ne odstranimo z mlatenjem, pač pa je zanj potreben poseben postopek odstranjevanja. A tudi ko se pleve odstranijo, te niso navaden odpad.
Iz plev nastanejo vzglavniki
Pleve po žetvi žito še naprej varujejo pred onesnaženjem, pesticidi in žuželkami. Odstranijo jih šele tik pred luščenjem s prilagojenimi stroji. V nadaljevanju pa jih uporabijo kot posebno naravno polnilo za vzglavnike. Vzglavnikom iz pirinih plev pripisujejo izjemno učinkovitost pri mirnem in sproščujočem spanju ter zmanjševanju hudih glavobolov. Prednost je tudi ta, da se pleva hitro prilagodi zunanji temperaturi, zato preprečuje pregrevanje kože in zagotavlja prijetno posteljno mikroklimo.
Kot kavni nadomestek
Piro lahko uporabimo za zajtrk, stisnjeno v kosmiče, obrušeno za razne kaše ali pa zmleto za pripravo testenih jedi, pri katerih navadno moko zamenjamo s pirino. Prednost pirine moke je tudi ta, da ne vsebuje glutena in je primerna za ljudi s celiakijo. Če zrna spražimo, jih lahko uporabimo tudi kot kavni nadomestek, a slednje boste na trgovinskih policah težko našli. Svetujemo vam, da po njih povprašate v specializiranih trgovinah. Pira vsebuje tudi veliko kakovostnih beljakovin z višjo vsebnostjo proteina, zaradi česar je tudi bolj zdrava od pšenice. Prav tako v njej najdemo tudi aminokisline in ogljikove hidrate, ki pomagajo pri strjevanju krvi in stimulirajo imunski sistem našega organizma.
