Zagotovo lahko trdimo, da so orhideje že nekaj desetletij izjemno priljubljene lončnice v naših bivalnih prostorih. Zakaj je tako, ni treba razlagati, saj so izjemno nezahtevne za vzgojo ter lepo in dolgo cvetijo. Nekatere celo ves čas. A da bi bilo tako čim več dni v letu, jim moramo zagotoviti primerne razmere. Prva je gotovo topel in nekoliko vlažen prostor.
Na vzhodno ali zahodno okno
Z upoštevanjem zgolj nekaterih pravil vam bodo nove sostanovalke izjemno hvaležne. Orhideje ne marajo neposrednega sonca, zato jih postavite v senco druge rastline ali bolj na senčno mesto, vendar naj svetloba vseeno pronica do njih. Pomembno je tudi, da jih postavimo na toplo mesto, kjer temperatura ne pade pod 16 stopinj čez noč, najbolj pa jim ugaja temperatura med 20 in 26 stopinjami Celzija.
Pri zalivanju je pomembno, da se voda ne zadržuje, temveč odteče.
Pozno poleti in jeseni lahko orhideje postavite v senco dreves in jih tako prepustite vsaj za nekaj časa naravnemu bioritmu, da jih bo prebujala naravna svetloba in zalival dež. Dež in deževnica oziroma mehka voda jim še posebej prija, saj je slednje v njihovi domovini v izobilju. Pri zalivanju je pomembno, da se voda ne zadržuje, temveč odteče. Postana voda lahko napade koreninski sistem, povzroči bakterijsko okužbo in posledično propad rastline.
Kaj je s substratom?
Orhideje ne marajo težke zemlje, saj v naravi živijo kot endemična vrsta na drevesih in lijanah ter se po navadi hranijo zgolj skozi zračne korenine. Če že rastejo pri tleh, je prst rahla, sestavljena iz koščkov lubja in zračna. Takšno jim zagotovite tudi v svojem okolju. Če orhidejo presajate, prst sestavite iz koščkov lubja, ki naj ne bo prekislo. Še najbolje bo, če boste uporabili poseben substrat za orhideje. Ta bo zadržal vso potrebno vlago in zrak.
Kako je z zalivanjem?
V tem primeru ima sicer vsak svojo taktiko, a nekaj je skupno vsem. Voda naj se ne zadržuje v lončku oziroma pri koreninah, saj bodo v nasprotnem primeru zgnile. Najbolje bo, če orhideje zalivate tako, da lonček za pol ure potopite v vodo in pustite, da se rastlina »napije«, nato lonček vrnite v okolje, v katerem rastlina biva.
To početje bo precej lažje, če boste plastični lonček z rastlino hranili v okrasnem, običajno keramičnem lončku, ki je pri orhidejah narejen tako, da ima dvojno dno, kamor lahko odteka odvečna voda. Tako bo lahko rastlina posrkala potrebno vlago po potrebi, saj je tudi v naravi deležna precej visoke zračne vlage.
Če ji želimo zagotoviti še dodatno vlaženje, na radiator postavimo lonček z vodo, ki bo izhlapevala v okolje ob orhideji. Še posebej hvaležne bodo, če jih boste dopoldne rosili po listih, tako kot jih rosi tropski dež.
Zanimivosti
Začela se je nova sezona Športnih iger mladih
Stebel ne režemo
Pogosto se pojavlja vprašanje ali dvom, kaj storiti s cvetnimi stebli, ko rastlina odcveti. Nikar jih ne režite, saj rastlina iz istega stebla požene nove cvetne poganjke. Lahko pa se zgodi, da bo na steblu razvila novo, mlado rastlinico, ki jo boste po dobrih treh mesecih lahko presadili v svoj lonček in tako razmnožili svojo orhidejo. Cvetna stebla odrežite le takrat, ko povsem porumenijo oziroma se posušijo. Takrat zagotovo več ne bodo razvila novih cvetov oziroma mladih rastlinic.
Steblom ne nudimo opore
Strokovnjaki priporočajo še ta namig. Cvetov nikar ne podpirajte, če to ni potrebno zaradi radiatorja oziroma prostorske stiske. Orhideje bodo razvile dovolj močno cvetlo steblo, da bo stalo samo pokonci in se bo ob dotiku le elegantno pozibavalo. Pustite, da raste tako kot v naravi in da razvije svojo lepoto ter gracioznost.
Opora je v cvetličarnah narejena predvsem zato, da ustvari posebno obliko, na primer obliko kroga ali srca. V teh primerih oporo pustimo in je ne odstranjujemo, saj bi lahko poškodovali cvetove in stebla. Novim steblom in cvetovom pa ne postavljajte dodatne opore, pustite jim, da rastejo prosto.
Škodljivci orhidej
Orhideje lahko zaradi izpostavljenosti prenizki temperaturi v času transporta v februarju odvržejo cvetove, listi pa lahko porumenijo, a to še ne pomeni, da bo rastlina umrla. Čim prej ji zagotovite najboljše mogoče pogoje za rast in ji po potrebi okrepite odpornost z nekaj gnojila, prav tako preprečite, da jo napadejo škodljivci, med katerimi so najpogostejši ščitaste uši, volnate uši in rdeči pajek.
Kaj naredimo ob pojavu uši?
Če ste na orhidejah zagledali uši, je najučinkovitejši postopek odstranitve mehansko odstranjevanje. Uporabite robčke, vato, vatirane paličice, pinceto … Potem ko ste odstranili uši, rastlino presadite v primeren substrat. Samice jajčeca po navadi izležejo v zemljo. Nato pa uporabite homeopatsko sredstvo proti hroščem, vsaj štirikrat v roku dveh tednov. Preventivno okužene rastline prestavite v drug prostor in jih tako ločite od ostalih.
Rdeči pajek in druge pršice
Če sumite na rdečega pajka, spodnje dele listov obrišite z robčkom. Če je na robčku rdeča ali zelena sled, kaže na prisotnost pajka.
Na orhidejah se pogosto poleg pršic pojavi še rdeči pajek, ki velja za drobnega, a zelo agresivnega škodljivca, ki ga zelo težko opazimo. Rdeči pajek je pravzaprav pršica s prozornim telesom, ki spreminja barvo glede na rastlino, s katero se prehranjuje. Lahko je rdeč, zelen ali rumen. Jajčeca izleže na suhem delu, kjer potrebujejo dober teden, da dozorijo v zrelo obliko. Običajno jih najdemo na hrbtni strani listov, kjer črpajo sokove iz rastline in povzročajo rumenkaste ali srebrne pege.
Če sumite na rdečega pajka, spodnje dele listov obrišite z robčkom. Če je na robčku rdeča ali zelena sled, kaže na prisotnost pajka. Zoper njega se boste uspešno borili tudi s povečano vlažnostjo zraka, kar boste storili z rednim pršenjem in brisanjem listov. Obstaja še ena rešitev: rastline močno poškropite in jih za pet dni pokrijte s plastično vrečko.
