Svoje življenje ste posvetili pridelavi zdrave hrane, biodinamiki, pridelavi semen in prizadevanju za najvišjo možno kakovost hrane. Pravite, da smo kot človeštvo danes na kritični točki, ki bi lahko zamajala našo prehransko suverenost.
Kdo je Gebhard Rossmanith?
Dolgoletni strokovni vodja največje nemške semenarske hiše Bingenheimer Saatgut, Demetrov pridelovalec, agronom, član odbora IFOAM (največjega združenja za ekološko pridelavo) ter član odbora evropskega in nemškega združenja za ekološko semenarstvo in žlahtnjenje rastlin. Decembra je prišel na strokovni obisk na Inštitut Ekosemena, ki vodi Semenjalnico – ekološko certificirano hranilnico semen.
Semena so temelj za skoraj celotno pridelavo hrane, pa tudi krme! Zato je za prehransko suverenost bistveno, od kod prihajajo, kdo je lastnik tega vira in kakšna kakovost hrane je mogoča z uporabo teh semen. V mnogih delih sveta so kmetje skoraj popolnoma izgubili suverenost nad semeni, ki jih uporabljajo. To velja za vse industrializirane regije, kot so Evropa, Japonska in Severna Amerika, pa tudi za vse pomembnejše regije, kot sta Kitajska in Južna Amerika. Vendar so čedalje bolj na udaru tudi tako imenovane regije globalnega juga, kot so Afrika, Indija in Indonezija, kjer večino podeželskega prebivalstva še vedno sestavljajo mali kmetje, ki delujejo predvsem samooskrbno. Ti so pod vse večjim pritiskom, naj uporabljajo visoko industrializirana semena globalnih semenarskih korporacij, pri čemer izgubljajo svoja lastna dediščinska semena in postajajo odvisni od tujih. Torej: kdor ima v lasti semena, nadzoruje pridelavo hrane.
Šest največjih korporacij že nadzoruje več kot 60 odstotkov trga. Kaj takšna monopolizacija pomeni za nas potrošnike?
Potrošniki v tako imenovanih razvitih državah se običajno ne zavedajo, da je skoraj vsa hrana, ki jo dobijo, osnovana na semenih velikih semenarskih industrij. Dokler je hrana poceni in privlačnega videza, so potrošniki zadovoljni. A cena te odvisnosti je visoka. Odvisnost vpliva na splošno preskrbo, še posebej pa na kakovost vsakodnevne hrane. Kakovost hrane je odvisna od različnih dejavnikov. Ni vseeno, ali jemo ekološko ali s pesticidi in sintetičnimi gnojili pridelano hrano. Ni vseeno, ali uživamo sveže živilo ali predelano in z veliko kemičnih dodatkov. Tudi ni vseeno, kakšna je genska pestrost živil, ki jih uživamo. Semenarsko industrijo zanima dobiček. Njihov interes ni biotska raznovrstnost, zdravje ter neodvisnost kmetov in potrošnikov. Na koncu ljudje jedo tisto, kar je v interesu teh korporacij.
Kaj prinaša liberalizacija novih genomskih tehnik (NGT)? Kakšne so prednosti in tveganja
Pred nekaj leti so bile nove genomske tehnike, kot je CRISPR-Cas, predstavljene kot »demokratične« tehnike žlahtnjenja, ki jih lahko uporabljajo vsi, saj naj bi bile cenejše od starejših tehnik. Toda v resnici je drugače! NGT obvladujejo velike semenarske korporacije in so neposredno povezane s patenti. Manjša semenarska podjetja in žlahtnitelji ne bodo imeli možnosti, da ohranijo lastne baze genskega materiala, in bodo odvisni od tehnik ali genskega materiala, ki je patentiran ter v lasti velikih korporacij, kot je CORTEVA.
Ali bodo semena, proizvedena z NGT, res imela le mutacije, ki jih lahko imenujemo naravne?
Seveda ne. To je pogosto uporabljen mit za prepričevanje ljudi o prednostih, ki naj bi jih omogočale NGT. V resnici tehnike, kot je CRISPR, omogočajo številne spremembe in različne globine posega v genom – od prekinitve procesa v celici do brisanja celotnih genskih sekvenc ali dodajanja tujih genov. Glavna razlika med naravnimi mutacijami in tehničnimi posegi je v tem, da ima DNK naravne »točke zloma« (podobno kot prst v tleh). To je čudež naravne evolucije. Tehnični posegi presežejo te naravne meje, kar lahko povzroči nepredvidljiva tveganja.
Kakšne težave lahko povzroči uporaba NGT?
Kaj lahko storimo?
Obstoj konvencionalnih in ekoloških semen bo odvisen od tega, koliko jih uporabljamo, izmenjujemo, ohranjamo in semenimo tudi sami – da bomo imeli načrt B, če jih bodo korporacije jutri preprosto nehale ponujati, se moramo naučiti semeniti in ohranjati semena. Ekološka semena, pridelana v Sloveniji, lahko najdete pod blagovnimi znamkami Semenjalnica in Amarant. Januarja ponovno štarta že tradicionalna Štafeta semen, največje gibanje za ozaveščanje o pomenu semen. Postanite tudi vi varuh kakšnega semena. Več o Štafeti semen preberite na samooskrbni.net/blog
Ena od glavnih težav za neodvisno pridelavo hrane bo nadaljnja in pospešena koncentracija mednarodnega semenarskega trga. Posledice tega morda ne bodo tako vidne v Evropski uniji, kjer smo že padli v to odvisnost, temveč bodo še posebej opazne v državah z ohranjenimi tradicionalnimi kmetijskimi sistemi in samozadostnim semenarstvom.Druga težava je nepovratnost. Če se bodo morebitne slabosti za naravo, okolje ali zdravje ljudi pokazale dolgo po uvedbi NGT, vrnitev ne bo mogoča. NGT so pogosto predstavljene kot rešitev za številne težave, ki jih povzroča industrijsko kmetijstvo. Njihova uporaba je opisana kot trajnostna, vendar ta retorika odvrača pozornost od nujno potrebnih sprememb, ki bi vodile k resnično trajnostnim rešitvam, kot je ekološko kmetijstvo. Poleg tega bo uporaba NGT otežila možnost, da eko kmetje pridelujejo brez tveganja pred genskimi kontaminacijami.
Zadnji čas je mnogo Evropejcev zaskrbljenih zaradi morebitne radioaktivne kontaminacije. V svojem predavanju ste omenili, da so semena NGT še nevarnejša. Zakaj?
Uran, plutonij in podobne snovi imajo tako imenovano razpolovno dobo. Čeprav je ta lahko zelo dolga, se bo njihova prisotnost sčasoma zmanjšala do ničle. Geni so drugačni. Ko jih enkrat sprostimo v okolje, imajo potencial za širjenje, prilagajanje novim oblikam življenja in povezovanje z drugimi vrstami. Ko jih enkrat sprostimo, jih ni več mogoče vrniti.
Glede na svoje poznavanje razmer na trgu semen, kdaj bo po vašem trg preplavljen z NGT-semeni, potem ko bo zakonodaja liberalizirana?
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Večina velikih semenarskih in žlahtniteljskih podjetij že izvaja poskuse z NGT v svojih programih žlahtnjenja. Enako velja za univerze in javne ustanove. Zato pričakujemo prve sorte NGT zelo kmalu po tem, ko bo nova uredba to omogočila. Prepričani smo, da bo semenarska industrija poskušala čim prej uvesti čim več NGT-sort na trg, da bi nas čim prej prilagodili na »novo normalnost«.
Ali bomo takrat še vedno imeli na voljo tradicionalna semena, ki jih lahko razmnožujemo in shranjujemo?
Menim, da je iluzorno verjeti, da bo konvencionalna semenarska industrija še naprej ponujala »tradicionalna« semena – razen če bodo imeli komercialni interes za to. Veliko je odvisno od kmetov, ki morajo jasno zahtevati semena brez NGT. Prav tako se moramo osredotočiti na ohranjanje genskega materiala, spodbujanje dela za lastna semena, vzdrževanje, razmnoževanje in žlahtnjenje.
Opozarjate, da nova zakonodaja pomeni veliko tveganje za ekološko kmetijstvo. Kako bodo ekološke kmetije zagotovile, da ne bodo posejale kontaminiranih semen?
Že sedaj je pridelava semen odvisna od korporacij, ki so v ozadju. Če bodo želele, bodo dostopnost semen brez GSO zmanjševale in bo čedalje težje zadovoljiti povpraševanje trga, četudi bo ta močno želel gensko nespremenjena semena. Zato je zdaj treba zagotoviti vire semen brez GSO iz ustreznih konvencionalnih virov, podpreti uporabo ekoloških semen in žlahtnjenja ter povečati zavedanje med potrošniki o tej veliki težavi. Le resnična neodvisnost bo omogočila pomembno preskrbo z GSO nespremenjenimi semeni tudi pri konvencionalnih dobaviteljih. Njihov interes je predvsem komercialen – ne želijo izgubiti ekološkega trga.
Če prav razumem: če bo kmet imel izbiro, se bodo trudili, da mu bodo dali, kar želi plačati. Če ne bo druge možnosti, pa ga bodo prisilili, da uporabi to, kar mu ponujajo. Kaj lahko storijo ekološki pridelovalci, da zmanjšajo ta tveganja?
»Iluzorno je verjeti, da bo konvencionalna semenarska industrija še naprej ponujala 'tradicionalna semena – razen če bodo imela komercialni interes za to. Veliko je odvisno od kmetov, ki morajo jasno zahtevati semena brez NGT.«
Ekološki pridelovalci morajo jasno zahtevati gensko nespremenjena semena pri svojih konvencionalnih dobaviteljih. Jasno morajo izraziti, da bodo spremenili sorte in celo dobavitelja, če bodo prisiljeni kupovati sorte NGT ali če se bo zmanjšal izbor primernih sort. Seveda pri tem ne bodo uspešni, če ne bodo imeli izbire. Zato morajo paralelno podpirati ekološke pridelovalce in sodelovati z ekološkimi žlahtnitelji, da bi pridobili primerne sorte za svojo pridelavo. Poleg tega bi morali sodelovati s svojimi kupci (trgovci, predelovalci, končnimi potrošniki) in ozaveščati o tej veliki težavi, pred katero smo se znašli. Na koncu končni potrošnik s svojim denarjem odloča, kaj bo pridelano na ekoloških poljih.
Kaj lahko kot vrtičkarji in potrošniki naredimo, da bomo vedeli, kaj jemo?
Zahtevajte podatek, katera sorta je v ozadju izdelka, povečajte povpraševanje in razpoložljivost ekoloških semen tako, da tudi sami izbirate takšna semena za svoje vrtove.
Kdaj pričakujete, da bo nova uredba stopila v veljavo?
Možno je, da bo poljsko predsedstvo uspelo doseči kompromis v Svetu do poletja, končno odločitev parlamenta pa do konca leta. Uredba bo začela veljati dvajseti dan po objavi v uradnem listu EU in se bo začela izvajati 24 mesecev po začetku veljavnosti – torej konec 2027 ali na začetku leta 2028.
Zakaj te tematike ni v medijih? Zakaj je tako malo objav o tveganjih zaradi novih predpisov?
V primerjavi z razpravo o starih GSO v poznih devetdesetih letih in na začetku tega stoletja je tema tokrat prišla v obdobju, ko imajo ljudje veliko drugih skrbi. Mediji imajo zelo pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti. Opazujemo nekakšno sinhronizirano poročanje o prednostih in dobrih rešitvah za podnebne težave, lakoto ipd., vendar ni omenjanja morebitnih tveganj zaradi NGT ali njihovih socialnih posledic za pridelavo hrane po svetu. Znanost, industrija in politika delujejo kot v zlati mrzlici in se bojijo zaostajanja v svetovni tekmi. Gre za velik poslovni interes. Kritični glasovi so nezaželeni, in če so vidni, jih hitro označijo za tehnološko sovražne.
Več podobnih zanimivih vsebin preberite v novi izdaji revije Jana
