Sondo, ki nosi ime po ameriškem fiziku in pionirju raziskav sončevega vetra Eugenu Parkerju, je ameriška vesoljska agencija Nasa proti Soncu izstrelila avgusta 2018. Večkrat je že premaknila meje približevanja Soncu, ali bo dosegla nov mejnik, pa bodo Nasini znanstveniki predvidoma izvedeli 27. decembra, ko pričakujejo sprejem sondinega signala. Tega bodo v času, ko se bo sonda spustila v zunanjo atmosfero Sonca in bo izpostavljena izjemno visokim temperaturam, tudi do 1.400 °C, in močnemu sevanju, namreč izgubili.
»Znanstveniki so stoletja preučevali Sonce, vendar atmosfere nekega kraja ni mogoče izkusiti, dokler ga ne obiščemo. In atmosfere naše zvezde ne moremo izkusiti drugače, kot če skozi njo poletimo,« je za britanski BBC dejala vodja Nasinega direktorata za znanstvene misije Niciola Fox.
Sonda Parker je Sonce obletela že 21-krat. Ob najbližjem preletu je letela 6,2 milijona kilometrov nad površjem Sonca. »Od Sonca smo oddaljeni 150 milijonov kilometrov. Če bi Sonce postavila meter stran od Zemlje, bi se sonda Parker nahajala le štiri centimetre od Sonca,« je navadnemu smrtniku težko predstavljive razdalje za BCC v kontekst postavila Nicola Fox.
Izpostavljeno
Kako do brezhibnih oblačil brez neskončnega likanja?
Vezje in ostalo elektroniko na sondi, ki je velikosti majhnega avtomobila in tehta približno sedem ton, ščiti skoraj dvanajst centimetrski »oklep« iz karbonskih materialov. Sondo so pri Nasi oblikovali tako, da bi morala zdržati več toplote in sevanja kot katerokoli vesoljsko plovilo do sedaj.
Sonda Parker je tudi najhitrejši izdelek človeških rok. Večkrat je že podrla svoj lastni hitrostni rekord, najhitreje pa je glede na Sonce potovala s 692.000 kilometri na uro. Za primerjavo: pot iz Londona do New Yorka bi s to hitrostjo prepotovala v 30 sekundah.
S podatki, ki jih na Zemljo pošilja sonda Parker, želijo znanstveniki razvozlati odgovore na več vprašanj, mdr. zakaj je zunanja Sončeva atmosfera, korona, več kot dvestokrat bolj vroča od vidnega površja in kaj jo segreva. Sonda bo delovala še predvidoma prihodnje leto, misija pa bo skupno stala približno 1,3 milijarde evrov.
