V družini Noč na Selu pri Žirovnici se s čebelarjenjem neprekinjeno ukvarjajo že več kot sto let. Boštjan je četrta generacija čebelarjev v družini, danes imata z očetom skupaj že 550 čebeljih družin, pa seveda ogromno znanja in dolgoletnih izkušenj.
»Čebelarstvo v rodbini Noč je tradicija, ki traja že več generacij. Že od mojega starega očeta tete in strici, pa tudi bratranci in sestrične so bili vsi čebelarji, pa moj stari oče Lovro Noč, ta je čebelaril s šestdesetimi čebeljimi družinami. Na pašo jih je prevažal še s konjsko vprego in vlakom. Večinoma v bližnjo okolico, so jih pa tudi iz Žirovnice peljali s konji do Jesenic, od tam pa z vlakom v Goriška brda, na pašo akacije. Oba njegova sinova, torej moj oče Anton in stric Stanko, sta čebelarja. Stric Stanko je imel do 150 panjev, moj oče pa več kot 200. Pred skoraj petdesetimi leti je moj oče začel s prevoznim čebelarstvom, takoj mu je sledil stric Stanko in tako sta čebele skupaj vozila na pašo po vsej Sloveniji, pred letom 1990 pa zelo pogosto tudi na Hrvaško,« pripoveduje Boštjan, ki Čebelarski zvezi Slovenije predseduje že od leta 2007.
Čebele imam preprosto rad!
Anton Noč: »Že kot fantič sem šel večkrat na skrivaj v očetov čebelnjak in odpiral panje. Večkrat sem tudi pobegnil, ko so me pikale, panje pa pustil odprte. Oče Lovro je bil nejevoljen, a obenem vesel, da bom čebelar. Še danes od pomladi ne mine dan, da ne bi šel k čebelam. Ko se vrnem z dopusta, so vedno prve čebele.«
Čebele vandrovke
Knjiga, ki jo je o svojem čebelarjenju napisal Boštjan Noč, nosi naslov Rojen za čebele. Najbolje opiše njegovo izjemno povezanost z marljivimi opraševalkami rastlin in prinašalkami cvetnega prahu. »Zaradi mojih prednikov čebelarjev tudi mene na vsakem koraku spremljajo čebele. Stric Stanko je bil skoraj štiri desetletja tudi mentor čebelarskega krožka na Osnovni šoli Žirovnica in je moj prvi pravi čebelarski mentor. Sam sem čebelar od leta 1987. Z očetom Antonom ima čebele strogo ločene, vsak čebelari s svojimi. Letos jih je oče imel v Kranjski gori, v Mostah pri Žirovnici, v dolini Završnice, na Peračici pri Brezjah in na Selu pri Bledu, kjer imava skupen čebelnjak. Moje čebele pa so poleg na Selu pri Bledu letos bile še ob igrišču za golf na Bledu, v Bodeščah, doma v Žirovnici, na Limovcah pri Trojanah in še na dveh prevoznih enotah. Skupaj moje čebelarstvo šteje okoli 400 čebeljih družin.«
Zasvojena s čebelami
»Z očetom imava ljubezen do čebel v genih in srcu, razumeva jih kot del najinih družin. Čebele so kot najini otroci. Vsaka čebelja družina je spoštovana in ima vso potrebno oskrbo. Včasih celo 'preveč' skrbiva za čebele in jim posvečava preveč časa. Dobesedno sva zasvojena z njimi, živiva zanje in z njimi. Čebele so mi brenčale okoli glave že, ko sem bil še v otroškem vozičku. Mama in oče mi večkrat pripovedujeta, kako sta bila pri čebelah in sem bil z njima tam v vozičku. Tako se od malega zanimam zanje. Je pa gotovo res, da brez čebelarskega krožka in strica Stanka ne bi postal čebelar tako zgodaj.«
Anton Noč: »Posebej sem vesel, da je tudi moj sin Boštjan čebelar. Kljub številnim obveznostim že od začetkov čebelarjenja ne dovoli, da se vtikam v njegove čebele. Nekdaj sem mislil, da je nemogoče, da bi bil bolj navdušen nad njimi, kot sem sam, a verjemite, on je še mnogo bolj. Sam sem imel največ okoli 250 panjev, Boštjan jih ima okoli 450. Ponosen sem nanj, ker nadaljuje družinsko tradicijo. Želim si, da bi se ta nadaljevala tudi z njegovimi otroki. Čebelarstvo je nekaj najlepšega, čebele imam preprosto rad!«
Z očetom sta ponosna, da so skoraj sosedje našega največjega čebelarja Antona Janše. »Vendar vasi pod Stolom na žalost niso neko medovito okolje. Čebelam namreč v sezoni v zelo dobrih razmerah nudijo le malo gozdne in lipove paše, redko cvetlično. Zato jih v sezoni z dvema tovornjakoma, pred leti so bili celo trije, prevažava po vsej Sloveniji.«
Pozor, preverite poreklo!
Boštjan Noč si kot predsednik Čebelarske zveze Slovenije že vrsto let zelo prizadeva, da bi ohranili slovensko avtohtono čebelo kranjsko sivko. »V čebelarstvu so izzivi vsako leto drugačni. Najina glavna skrb so čebele, čebele in čebele. Kdor živi zanje in z njimi, se lažje spoprijema s težavami, ki jih povzročajo klimatske spremembe in nelojalna konkurenca ponarejenega medu. Vendar pa čebelarstvo ni več preprosto, še več, postalo je zelo zahtevno, terja namreč veliko znanja in predvsem časa. Na srečo se Slovenci dobro zavedamo pomena čebel in vemo, kje dobiti kakovostne čebelje pridelke – to je pri lokalnem čebelarju na domu ali v trgovinah. A pozor, poreklo medu naj bo Slovenija! Čebelje pridelke uživamo za krepitev zdravja, razni ponaredki pa nam zdravja ne krepijo, temveč nam celo škodijo.«
Cvetni prah krepi zdravje
Boštjan Noč: »Cvetni prah se priporoča ljudem v vseh starostnih obdobjih. Za odraslo osebo se priporoča od 20 do 40 gramov prahu na dan, ki jih zaužijemo pred jedjo. Za dopolnilo k prehrani zadostuje, če na dan zaužijemo skupaj eno jedilno žlice cvetnega prahu, to je približno 15 gramov ali dve vrečici. Lahko se vključuje tudi v prehrano otrok od prvega leta starosti naprej. Za boljšo prebavljivost ga pred uporabo zmeljemo ali namočimo v tekočini. Zmešamo ga lahko z različnimi živili, kot so med, jogurt, sadje, sadni in zelenjavni sokovi. Cvetni prah je dober vir prehranskih vlaknin. Te zmanjšujejo tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, debelosti, sladkorne bolezni tipa 2, bolezni prebavil in nekaterih rakavih obolenj. Ugodno učinkuje na peristaltiko debelega črevesja. Cvetni prah je tudi vir različnih elementov, ki so potrebni za delovanje našega organizma, vsebuje največ kalija, fosforja, kalcija, železa, mangana in cinka.«
Ni vseeno, kaj zaužijemo!
Oče in sin Noč namenjata posebno skrb tudi svojim čebeljim pridelkom in izdelkom. »Za vse je največja vrednota lastno zdravje, zato v našem čebelarstvu največjo pozornost posvečamo skrbi za kakovost. Ko gre za dobro počutje, res ni vseeno, kaj vnašamo v svoje telo. Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, ki se od nekdaj uporabljajo v prehranske in terapevtske namene. So zakladnica hranilnih snovi, ki so koristne in potrebne za normalno delovanje našega organizma. Med našimi izdelki sta, denimo, tudi povsem naravni balzam za ustnice, ki vsebuje med, propolis in vosek ter je prava izbira, če želite reči herpesu adijo, in naravna krema za roke s propolisom, voskom in medom, ki navlaži roke ter jih prijetno odišavi. Prav poseben ponos našega čebelarstva pa je peneča medica, to je šampanjec izključno iz medu. Penečo medico znamo narediti samo slovenski čebelarji, in sicer po klasičnem šampanjskem postopku, ki traja skoraj dve leti.«
Družinski recept
Tudi v družini Noč si vse leto, še posebej pa v jesenskih in zimskih mesecih, ko je več prehladnih obolenj, odpornost krepijo s čebeljimi pridelki iz lastnih panjev. »Recepti za mešanice čebeljih pridelkov, ki krepijo zdravje, so naša družinska skrivnost. A vseeno vam bom dal naš recept za krepitev odpornosti. Čebelji pridelki so dar narave, vendar pa niso čudežno zdravilo, ko že zbolimo, zato jih je treba uživati stalno, za preventivo. Najbolje je, da zaužijemo vsak dan eno žlico medu, eno žličko cvetnega prahu in tri kapljice propolisa – vse to odžene zdravnika stran.«
Poiščite kakovostni med slovenskega porekla!
Boštjan Noč: »Čebelarska zveza Slovenije je že leta 2019 predlagala, naj se na medu nujno točno označi država porekla. Zdaj se namreč lahko označi kot mešanica medu iz EU in izven EU in tako potrošnik ne ve, od kod med prihaja. Letos je Evropska komisija sprejela pobudo Slovenije in ves med bo moral biti označen z državo porekla, če se meša med iz različnih držav, pa morajo biti na embalaži navedene vse države in prav tako odstotki medu iz posamezne. Prehodno obdobje za tako označevanje porekla je dve leti, mi pa si želimo, da Slovenija to naredi čim prej in bomo prvi v Evropi, kjer bo to zaživelo v praksi.«
Čebelarska zveza Slovenije si obenem s projektom 'Enjoy, It's from Europe' prizadeva ozaveščati potrošnike o tem, da ves med ni enake kakovosti in da evropske sheme kakovosti zagotavljajo nadzorovane višje standarde ter sledljivost porekla. Na označenem medu boste našli posebno nalepko z logotipom zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe. Na slovenskem trgu boste tako lahko našli slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla in kraški med z zaščiteno označbo porekla. Več o tem boste našli na spletni strani Okusi med.
Zaslužni Boštjan Noč
Na tem mestu ni dovolj prostora, da bi našteli vse, kar se je glede zaščite čebelarjenja, medu in čebel uresničilo v času predsedovanja Boštjana Noča. Tole je zelo skop približek: svetovni dan čebel, dan slovenske hrane, nacionalni in evropski medeni zajtrk, izbirni predmet čebelarstvo v osnovnih šolah, odmevni projekt Ohranimo čebele, pridobljena EU-zaščita za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, boj proti sistemsko škodljivim FFS-jem za čebele in skupni uspeh z MKGP, ko smo prvi v EU prepovedali neonikonoide, čebelarski krožki in tekmovanja mladih čebelarjev na nacionalni in mednarodni ravni, postavljenih več kot 30 učnih čebelnjakov ob šolah, predaja čebelnjaka papežu v Vatikanu, postavitev čebelnjakov na Vladi RS, na sedežu OZN v New Yorku, paviljon medena zgodba, aplikacije VR čebelarjenje in mnogi, mnogi drugi. Za svoje delo je prejel številna priznanja, med drugim vsa najvišja odlikovanja Čebelarske zveze in medaljo za zasluge RS.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
