Pirine izjemne lastnosti danes znova odkrivamo tako v evropskem kot v svetovnem kmetijstvu. Vse bolj se zavedamo, da moramo uživati zdravo hrano, ki je pridelana na okolju prijazen način. Piro tako spet sejejo na višje ležečih območjih, in – ja, tudi pri nas: denimo na Koroškem, na gričevnatem Goričkem in po kozjanskih hribih.
Mati mehkih žit
Zelo so jo cenili že pred 9000 leti, veljala je za pravo zakladnico zdravja, a so jo zaradi nizkega hektarskega donosa nehali pridelovati. Vendar je uživanje pire zelo zdravo. Mnogi jo imenujejo kar mati vseh žit, saj vsebuje bistveno več hranilnih snovi kot druge žitarice: vitamine B2, A, E, niacin in tiamin, minerale, kot sta mangan in baker, esencialne aminokisline, kar 20 odstotkov beljakovin, precej več kot navadna pšenica, ter ogljikove hidrate, ki imajo pomembno vlogo pri strjevanju krvi in spodbujajo delovanje imunskega sistema. V ovojnici pirinega zrna je okoli 90 odstotkov kremenčeve kisline, kar omogoča hitro absorpcijo hranilnih snovi v telo.
Odpravlja kožne izpuščaje
Dieta, ki vključuje piro, pomaga odpravljati kožne izpuščaje in druga kožna obolenja. Dokazano je, da pomaga pri revmatskih obolenjih, presnovnih boleznih in prebavnih težavah ter blaži posledice stranskih učinkov zdravil. Učinkovita je tudi pri živčnih težavah in oslabljenem organizmu.
Neodzivnost na gluten
Znanstveniki so ugotovili, da številni ljudje s celiakijo ob uživanju pire ne opazijo preobčutljivosti na gluten, čeprav ga vsebuje tako kot druga žita. Pira je tako nepogrešljiva pri pripravi rižot, solat, polpetov in izdelkov, ki jih sicer pripravljamo iz navadne moke.
Luščine in slama
Luščine so danes nepogrešljive kot polnilo za vzglavnike, medtem ko je pirina slama med najbolj iskanimi v pletarstvu. Cenijo jo predvsem kmetje, ki jo pridelujejo po biodinamični metodi.
Uporaba pire v kuhinji za gurmansko izkušnjo
Pira je nedvomno vsestransko živilo. Kuhano lahko uporabimo v solatah, nepogrešljiva je kot zakuha pri juhah, pripravimo lahko tudi številne samostojne jedi. Denimo pirino rižoto, ki jo obogatimo z zelenjavo in s koščki mesa ter začinimo z mediteranskimi dišavnicami. Zmleto v kašo lahko uporabimo za pripravo žitnih polpetov ali zdravih sladic. Pred uporabo zrnje čez noč namočite v vodi, tako boste prebudili speči kalček in še povečali vsebnost vitaminov, poleg tega pa bo zrnje mehkejše in sočnejše. Iz zrnja lahko sicer pripravite tudi kalčke, ki so odlična vitaminska bomba. Nepogrešljivi so predvsem pozimi, ko nam primanjkuje zelenjave. Iz moke lahko spečete številne pekovske izdelke, kot so kruh, žemlje in podobno, oziroma jo uporabite pri pripravi biskvitov in slaščic. A izbirajte le polnovredno moko, saj se večina zdravju koristnih snovi skriva v ovojnici in kalčku. Moka iz nakupovalnih centrov sicer zaradi dolge poti od prodajalca do potrošnika po navadi izgubi nekaj koristnih lastnosti, zato, če imate možnost, kupite moko, ki jo prodajajo ekološke kmetije.
