Še najlažje je stik z vnuki ohranjati starim staršem, ki jim zdravje dopušča, da se lahko nadobudnežem približajo tudi pri živahnejši igri, in seveda tistim, ki so tako blizu družini svojih otrok, da se lahko z njimi pogosto srečujejo. A tudi že pokojni dedki in babice, ki jih otroci niso imeli priložnosti spoznati, in tisti, ki živijo ure vožnje stran, s svojim duhom pomembno vplivajo na samozavest vnukov. Starši o njih pripovedujejo in na otroke prenašajo zakladnico njihove modrosti. Tako se otroci s ponosom oklenejo svojih družinskih korenin s preprostimi spomini.
Spoštujmo babičin delovnik
Tudi stari starši, ne samo mladi, želijo svoj mir; s popoldanskimi konjički si podaljšujejo vitalnost, veliko jih še hodi v službo. Vse več starih staršev torej ne zmore kar tako sprejeti vnukov v varstvo. Zaslužili so si svoj čas in njihove želje moramo spoštovati! Bodo pa tiste urice popoldne, pa čeprav samo nekajkrat v tednu ali mesecu, za vnuke toliko dragocenejše. In polnejše svežega znanja; samo pomislimo, dandanes že babice in dedki z vso zavzetostjo pišejo vnučkom po internetu.
Zakaj so še nepogrešljivi
Otroci z izjemnim čustvenim nabojem doživljajo nekoga, ki ga imajo radi in ga spoštujejo tudi njihovi starši: »Kadar je mamica bolna, pride babica in skrbi zame in za mamico … Kadar me mami in oči ne moreta čuvati, me peljeta k babici.« Zavedati se moramo, da so še posebej mlajši otroci dovzetni za vzdušje v družini, njihovo sprejemanje ljudi deluje po čisto preprosti formuli: »Kogar spoštujejo moji starši, ta si zasluži tudi mojo naklonjenost in spoštovanje.«
Zakaj pa so tako nepogrešljivi nam, staršem? Odgovor je spet na dlani. Ker vnukom z vsem srcem želijo dobro v spremenljivih časih, ko je težko najti zaupnika. Ker nas z vso zavzetostjo poslušajo in sprašujejo o otrocih, ko se nam zdi, da vse druge s »pretirano« zaskrbljenostjo dolgočasimo. Ker imajo naše otroke radi brezpogojno. Vse to je vredno še več kot samo varstvo in skupna peka palačink. Angleška raziskava Penelope Leach, v kateri je sodelovalo 1200 otrok in njihovih babic, je razkrila, da se kar devet od desetih babic (med katere spada tudi avtorica sama, ki ima štiri vnučke) lahko pohvali s polnim, intimnim odnosom z vnuki, čeprav samo vsaka osma varuje otroka na domu, kadar so starši v službi. Kar 73 odstotkov babic pazi vnučke doma, kadar otrok ali kateri od staršev zboli, a jih skoraj polovica svoje varstvo opisuje nekako takole: "Neizmerno jih imam rada, vendar tega ne bi počela vsak dan. Z možem sva se že precej žrtvovala, vložila vso energijo in čas v vzgojo lastnih otrok, in zasluživa si poskusiti še drugačno življenje."
Ne bodite razočarani, če stari starši nimajo interesa paziti na otroka, da bi šli vi lahko v službo ali s partnerjem v kino. Tega od njih nimate pravice zahtevati, kajti tudi oni imajo svoje načrte in interese. Veselite se, ker sprejemajo in izkazujejo naklonjenost vašemu otroku, kadar imajo za to čas in voljo. Prezrite njihovo popustljivost. Veselite se tega, da imajo vaši starši najbrž več veselja z vnuki, kot so ga imeli z vami, zato ne smete pričakovati povzdignjenega glasu ali kaznovanja. Otrokom dobro dene, da imajo zaščito in počitniške urice, kjer veljajo drugačna, večinoma ohlapnejša pravila igre.
