Največja težava domače peke pice je, da običajne kuhinjske pečice še zdaleč ne dosegajo temperatur, ki so potrebne za idealno zapečeno pico. Naj bo testo še tako lepo vzhajano in mehko, temperature okoli 250 stopinj Celzija, kar je po navadi gornja meja za klasične domače pečice, so enostavno bistveno prenizke. Za najboljše rezultate pri peki pice potrebujemo stabilno temperaturo nad 400 stopinj Celzija. Ta omogoča, da se pravilno fermentirano testo speče tako, da je skorja hrustljava, notranjost pa mehka in zračna. Zračni mehurčki morajo biti veliki, da pravilno okusimo testo, ki ne sme biti žilavo.
V namenskih pečeh za pico, ki posnemajo delovanje klasičnih krušnih peči za pico se ta s pravilno fermentiranim testom speče dovolj hitro (v 60 do 90 sekundah), da ostane sočna in hrustljava. Če bi recimo isto testo pekli v navadni pečici na največ 270 stopinjah z gretjem spodaj in zgoraj, bi testo postalo suho in bi ostalo blede barve, kot da ni pečeno. Okus bi bil pust, testo bi bilo tudi dokaj zbito. Pri temperaturah pod 350 stopinj Celzija začnemo namreč testo sušiti.
Razen za pice tistih vrst, kot sta detroitski slog in romana, ki se pečejo na nižjih temperaturah in uspejo tudi v domačih pečicah, so dosti primernejše namenske peči, ki dosegajo višje temperature. Peči znamke Glowen brez težav dosežejo 450–500 stopinj Celzija na sredini plošče. Ob tem imajo peči Glowen tudi visoke komore, da lahko po želji popekamo zgornje dele pice, ne da bi jih med tem zažgali, kot se to rado dogaja pri nizkih komorah peči številnih drugih proizvajalcev. Gorilniki v pečehGlowen morajo biti zato dosti bolj zmogljivi, da zagotovijo »rolling flame« oziroma plamen, ki se vali po stropi pečici in posnema delovanje avtentičnih peči za pico. Ob tem mora biti oblika peči takšna, da med peko dodobra zadržuje vlago in toploto ter hrane ne prepihuje.
Poznamo več vrst peči glede na vrsto kurjave. Glowen izdeluje tako plinske kot tiste na drva, vsaka vrsta pa ima svoje prednosti. Prednost peke na plin je samodejno ohranjanje temperature, saj ni treba nalagati drv. Edina pomanjkljivost takšnih peči je odsotnost značilne tople arome ognja na drva. Po drugi strani je lahko peka na drva zelo zabavna, če imamo suha in kakovostna drva, saj so prijetni občutki ob kurjenju ognja zapisani že v naših genih in smo jih podedovali od prednikov. V pečeh na drva bo pica dobila tudi malo arome po dimu, a le če bomo pekli na malce nižjih temperaturah. Pri zelo visokih temperaturah se to spremeni, saj zaradi učinka krušne peči hladnejši zrak ne spusti vročega dima, da bi se dotaknil naše pice. To je pri pečeh znamke Glowen še dodaten dokaz, da so res prave za najboljšo pico. Pri kurjenju na drva nastane tudi dosti bolj agresivna vročina, saj medtem ko našo pico peče plamen, ki liže strop peči, od strani pomaga še infrardeče sevanje, ki prihaja od žerjavice.
Ena najbolj priljubljenih peči znamke Glowen se imenuje Raptor. Izolirana je s 13-milimetrsko plastjo keramične volne, na spodnji strani pa je izolacija kar dvojna. To nam omogoča peko na prostem brez težav tudi pozimi. Plošča za peko je debeline 20 milimetrov in je izdelana iz kordieritne keramike, ki izjemno dobro akumulira toploto in se hitro segreje ter poskrbi, da je tudi dno pice spečeno po vseh standardih napolitanske pice. Dimenzije plošče (38 x 38 centimetrov) zagotavljajo, da v notranjosti peči pico brez težav obračamo.
Ker peč Glowen Raptor tehta samo 25 kilogramov in premore že omenjeno dvojno izolacijo spodnje strani, jo lahko postavimo praktično kamor koli. Poleg tega je Raptor tako rekoč hibridna peč, z njo lahko pečemo tako na drva kot na plin. Peka na plin je, kot že omenjeno, enostavnejša, peka na drva pa ima svoj čar in pici ob uporabi ustreznih goriv doda svojo aromo.
V ponudbi podjetja Glowen je tudi manjša peč Dragon, ki jo lahko kurimo le na plin, in večja Diablo, ki bo kmalu prav tako na voljo v hibridni različici. V tem hipu je na voljo le na drva, plinski gorilnik zanjo je že v fazi testiranja in bo na voljo zelo kmalu.
