Ker zima ni bila preveč mrzla, smo s prvimi vrtnimi opravili lahko začeli že skoraj v sredini februarja, nekoliko višje temperature in daljši ter sončni dnevi pa v nas prebujajo že pravo pomladno razpoloženje. Čas je, da načrtujete vrtnarsko sezono, in skrajni čas, da poskrbite za setev določene zelenjave, ki jo boste ob koncu aprila že lahko presadili na vrt.
Zelenjavni vrt
Ko bo vreme dopuščalo in zemlja ne bo več premokra, prekopljite še tisti del vrta, na katerem ste gojili zimsko zelenjavo ter jo pobirali do nedavnega. Ob tem ne pozabite tudi na gnojenje. Uporabite kar bogato zemljo, ki je čez zimo nastala iz komposti. Seveda lahko gnojite še s hlevskim gnojem in drugimi ustreznimi gnojili, a pri tem pazite, da ne bo koncentracija previsoka, saj boste sicer naredili več škode kot koristi. Nekateri se odločijo tudi, da vrta ne okopljejo, temveč le rahlo pregrabijo površino in jo očistijo odmrlih rastlinskih ostankov. Te površine nujno zastrite s slamo, pokošeno travo ali časopisnim papirjem. Zastiranje bo namreč pripomoglo, da tla ne bodo tako zbita.
Gnojenje
Če boste gnojili s hlevskim gnojem, nikar ne gnojite celega vrta, saj določene rastline gnoja ne prenašajo dobro. Na pognojeno površino lahko posadite zelje, paradižnik, kumare, buče, cvetačo, ohrovt, papriko, jajčevce, melone in lubenice. Medtem ko na del vrta, ki ste ga pognojili lani ali še leto prej, posadite korenje, peteršilj, redkvico, rdečo peso, blitvo, kolerabo in solatnice. Še bolj občutljiva na gnojenje so zelišča, cvetlice, pa tudi številne stročnice ter čebula in česen. Te sadite na del vrta, ki ni bil pognojen vsaj tri leta.
Hlevski gnoj
Če boste gnojili s hlevskim gnojem, gnojite globlje, vsaj od 30 do 50 centimetrov globoko. Gre za izjemno močno gnojilo, ki lahko sicer tudi poškoduje mlade sadike.
Prekopavanje
Če vrta ne boste ponovno prekopali, mu privoščite nekaj zastirke, ki bo poskrbela, da bo zemlja rahlejša.
