Kot mnogi elektronski "gadgeti" je tudi Tamagoči prišel iz Japonske. Luč sveta so prvi Tamagočiji ugledali 23. novembra leta 1996. Za njihovega "očeta" velja oblikovalec igrač Akihiro Yokoi, vendar je idejo zanje dobila dobila Aki Maita, takrat 30-letna pisarniška uslužbenka v podjetju Bandai. Zamislila si je ljubljenčka za otroke, takšnega ki ne laja ali mijavka, ne povzroča razdejanja po hiši, ali zahteva visoke račune veterinarjev. Idejo je prenesla Akihiru, ki je nato zasnoval njihovo podobo in funkcije.
Prototipe Tamagočijev so preizkusile dijakinje na neki tokijski srednji šoli, na podlagi njihovih pripomb pa so jih dokončno oblikovali. Tamagoči je tako dobil ekranček s tremi gumbi, s pomočjo katerih si ga lahko nahranil, vzgajal, mu dal zdravilo ali počistil za njim in skrbel tudi za to, da je okopan in da mu ni dolgčas. Svoje potrebe pa je Tamagoči naznanjal s piski.
Tamagočiji so postali huronski hit generacije in samo v petih letih so jih prodali več kot 50 milijonov, avtorja pa sta si zanj prislužila alternativno Nobelovo nagrado, za iznajdbo, ki je "milijone ur, ki bi jih lahko porabili drugače, spremenila v skrb za virtualne ljubljenčke".
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Zaradi njihove priljubljenosti so podobne igrače začela izdelovati tudi druga podjetja, vendar nobena od kopij ni dosegla uspeha, kakršnega je imel Tamagoči.
Ob 20. obletnici je podjetje Bandai na tržišče lansiralo novo, mini verzijo Tamagočijev z novimi funkcijami, med drugim tudi povezavo z internetom, tako da lahko "obiščejo" tudi druge Tamagočije. Originalni, redki Tamagočiji pa na dražbah dosegajo precejšnjo ceno. Najvišjo je dosegel rdeče-beliTamagoči - kar 2.999 dolarjev (okoli 2.650 €).
