Vse stvari v Vesolju - tudi vi, vaš telefon, sosedov avto, pes in amebe - so sestavljeni iz atomov. In ker so atomi izjemno majhni, je njihovo število v človeškem telesu izjemno veliko. V poprečnem človeškem telesu je okoli 7.000.000.000.000.000.000.000.000.000 atomov. Da se izognemu vsem tem ničlam, število lahko zapišemo kot 7 x 1027 (sedemkrat 10 na 27. potenco) ali sedem kvadrilijard atomov - za to številko vejetno še niste slišali.
Res je, številka je takšna, da se ti zvrti v glavi. Ampak za vesoljske razmere je izjemno majhna, skoraj neznatna. Navsezadnje, tudi človek je nezaten v primerjavi z Vesoljem. Pa vendar se da izračunati, koliko atomov je v Vesolju. Če hočemo biti natančni, v tistem delu vesolja, ki ga lahko vidimo.
Kako veliko je celotno Vesolje namreč ne vemo. Morda je neskončno, morda ni. Vsaj tisti del, ki ga lahko vidimo, pa lahko tudi izmerimo. In tako znanstveniki danes vedo, da se Vesolje, ki ga lahko vidimo, razprostira v krogli, ki ima polmer 46 milijard svetlobnih let - z Zemljo v središču (ne v središču Vesolja, da se razumemo, pač pa kot tista točka, iz katere lahko opazujemo okolico).
In če vemo za velikost vidnega prostora, lahko izračunamo tudi, koliko atomov je v njem. Potrebujemo samo malo kozmoloških predpostavk (ki jih lahko dokažemo), malo osnovne matematike - in kalkulator.
Najprej moramo vzeti v račun, da so vsi atomi zbrani v zvezdah - no, vsaj zelo velika količina. V tisto manjšo količino atomov, ki je ni v zvezdah, sodimo recimo tudi mi, pa vaš telefon, pa sosedov avto, pes in amebe, vsa Zemlja in planeti v našem osončju, ampak te številke so zanemarljive.
Ker so zvezde sestavljene večinoma iz vodikovih atomov, lahko v grobem rečemo tudi, da je tako sestavljeno tudi Vesolje. Danes znanstveniki menijo, da vodikovi atomi predstavljajo okoli 90 odstotkov vseh atomov v Vesolju.
Od tu naprej je računica nekoliko lažja. Vedeti moramo samo še, koliko je zvezd v vidnem Vesolju in kako težke so (oziroma kolikšna je njihova masa), potem pa to vse skupaj seštejemo ter pomnožimo s številom atomov vodika v enem gramu snovi... in rezultat je na dlani. Nič lažjega, kajne?
V vidnem Vesolju je okoli 1011 do 1012 galaksij, vsaka pa vsebuje približno 1011 do 1012 zvezd. Kar pomeni, da je zvezd med 1022 do 1024 (približno kvadrilijon). Ampak to so približne številke, saj se galaksije razlikujejo med seboj po velikosti in številu zvezd.
Poprečna zvezda, tako so izračunali, tehta okoli 1032 kilogramov, kar pomeni, da celotna masa v vidnem Vesolju znaša okoli 1055 kilogramov. Zdaj je treba vedeti samo še, koliko atomov vodika je v enem gramu snovi. To pa znanstveniki že vedo - približno 1024 atomov. In ("ta-daaaaaaaa") dobili smo rezultat!
Število atomov v vidnem vesolju je
(na televiziji bi sedaj vnesli dramatično glasbo, ki vedno predolgo traja, kajne?) ...
100.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000.000
Vau!
To je enica, ki ji sledi 82 ničel ali en "sto tridecilijard" (tudi za to številko še verjetno niste slišali - po pravici povedano tudi mi ne, ampak tako piše Vikipedija).
Seveda pa je treba vedeti, da gre le za grobo oceno, ki temelji na približkih in predpostavkah. Vendar glede na dosedanje precej (ali pa vsaj dovolj) dobro znanje o tem, kakšno je Vesolje, ki ga lahko opazimo, ta številka zelo verjetno ni tako daleč od prave - nekaj stokrat (ali pa tisočkrat) gor ali dol ... samo dve ali pa tri ničle :)
