Rdeča vina
Cabernet sauvignon
Cabernet sauvignon je sorta rdečega grozdja, večinoma uporabljena za pridelavo vina in je v svetovnem merilu ena najpogosteje gojenih trt. Mnogo znanih rdečih vin, med drugimi tudi vsi rdeči bordojci (bordeaux), vsebujejo grozdje cabernet sauvignon. Poleg Francije delajo odlična vina iz tega grozdja še v Kaliforniji, Avstraliji, Čilu, Argentini ter pri nas v Vipavski dolini. Vino lepo dopolnjuje mineštre s suhim in prekajenim mesom, srednje dozorele aromatične sire, začinjene goveje jedi in jedi iz divjačine.
Merlot
Merlot je tako kot cabernet sauvignon svetovno slavo požel v okolici Bordeauxa, saj je v vsakem rdečem bordojcu merlot zastopan v deležu od 25 do 35 odstotkov. Poleg Francije ga pridelujejo v številnih državah po svetu, tudi v Črni gori, na Hrvaškem in pri nas na Primorskem. K merlotu se dobro podajo raca, govedina, svinjina, piščanec, paradižnik, gobe.
Modri pinot ali modri burgundec
Domovina modrega pinota je Burgundija (regija v osrednji Franciji). Najstarejši zapisi o pridelavi vina iz te sorte grozdja so stari več kot 2000 let. Razširjen je praktično po vseh vinorodnih okoliših po vsem svetu. V Sloveniji trta uspeva predvsem v štajerskem in primorskem vinorodnem okolišu. Odlično se poda k pikantnim sirom, perutnini, rdečemu mesu, pa tudi h gobam.
Syrah, shiraz ali širaz
Širaz je nastal s križanjem grozdja dveh sort iz jugovzhodne Francije, in sicer dureza ter mondeuse blanche. Čeprav je vino zaslovelo v Franciji v vinogradih ob reki Roni, je danes svetovno najbolj znano ali priljubljeno tisto, ki prihaja iz Avstralije. Vino se lepo poda k mesnim jedem, še posebej k bifteku, steaku, zrezkom, zrelim sirom in tudi k divjačini.
Bela vina
Rizling
Domovina rizlinga je nemško Porenje, najbolj pa je razširjen še v Alzaciji (meja med Nemčijo in Francijo), Avstriji in Italiji. Sorta je bila prvič omenjena leta 1435, današnji rizling pa je bil prvič omenjen leta 1552 v knjigi botanika Hieronimusa Bocka. V Sloveniji je sorto prvi načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški leta 1822 na posestvu Meranovo pod Limbušem, sicer pa danes v največji meri uspeva na Štajerskem in v posavski vinorodni deželi.
Chardonnay ali bela klevna
Bela sorta vinske trte in istoimensko vino izvira iz Burgundije (Francija) in je ena najbolj razširjenih trt oziroma vin v svetovnem merilu. Vino se uvršča tako v kakovostni kot vrhunski razred ter nastopa v večini penečih se vin. Prvi chardonnay je bil v Sloveniji ustekleničen v kleti Bistrica, drugače pa uspeva v vseh slovenskih vinorodnih deželah.
Sauvignon blanc ali sauvignon ali muškatni silvanec
Bela sorta vinske trte, ki najverjetneje izvira iz okolice Bordeauxa (Francija), je v svetovnem merilu zelo razširjena. Trta se obira pozno, vino je suho in ima precejšnjo stopnjo alkohola. V Sloveniji sauvignon največ pridelujejo v podravski in primorski vinorodni regiji.
Beli pinot ali pinot blanc
Belo vino, ki ga imenujejo tudi beli burgundec, je nastalo kot genska mutacija sivega pinota, ki izhaja iz modrega pinota. Domovina belega pinota je pokrajina Alzacija na meji med Nemčijo in Francijo. Beli pinot je baje pil že Karel Veliki v 8. stoletju.
