Študija, ki so jo izvedli francoski in kanadski raziskovalci, kaže na novo možnost razumevanja enega ključnih pojavov, ki nas zaznamujejo kot človeška bitja. Kaj če je zavest naravna posledica obdelave informacij v možganih. Z drugimi besedami, kaj če je zavest stranski proizvod težnje naših možganov v smeri entropije?
V preprostem jeziku je entropija izraz, ki se uporablja za opis težnje sistema po postopni degeneraciji iz urejenega v neurejeno stanje. Predstavljajmo si običajno jajce. Ko je jajce lepo razdeljeno na rumenjak in beljak, ima nizko stopnjo entropije, ko pa ga premešamo, je njegova stopnja entropije visoka, torej je v danem trenutku v najbolj neurejenem možnem stanju.
To naj bi se po mnenju fizikov dogajalo z našim vesoljem. Po velikem poku se vesolje postopno premika iz stanja z nizko v stanje z visoko stopnjo entropije, ker pa drugi zakon termodinamike pravi, da se entropija v sistemu lahko samo povečuje, bi to lahko bil odgovor na vprašanje, zakaj je »časovna puščica« vedno usmerjena »naprej«.
Fizik Peter McClintock meni, da so rezultati »zanimivi«, da pa bi bilo treba raziskavo ponoviti z večjim številom udeležencev ter v preizkus vključiti še druga stanja, na primer osebe v splošni anesteziji.
Raziskovalci iz Univerze v Torontu in Univerze Descartes v Parizu so se tako odločili, da bodo enako razmišljanje uporabili za povezave v naših možganih in proučili, ali v budnem stanju obstajajo kakršnikoli vzorci v načinu njihove organizacije. Za modeliranje nevronskih mrež v možganih devetih oseb (7 oseb z epilepsijo) so uporabili verjetnostno teorijo z imenom statistična mehanika. Natančneje, opazovali so sinhronizacijo nevronov v možganih, da bi ugotovili, ali so možganske celice povezane ali ne. Proučili so dva sklopa podatkov. Najprej so preverili vzorce povezovanja, ko so udeleženci v raziskavi spali in ko so bili v budnem stanju, nato pa so iskali razlike med vzorci, ko je imelo pet oseb z epilepsijo epileptični napad, in vzorci, ko so bili možgani teh oseb v naravnem stanju. V obeh primerih so opazili enak trend, in sicer so možgani udeležencev kazali višjo stopnjo entropije v stanju popolne zavesti.
Menijo, da je bil rezultat presenetljivo preprost. Za običajna budna stanja je značilno največje število možnih konfiguracij interakcije v možganih, ki predstavljajo največje vrednosti entropije. To jih je privedlo do mnenja, da bi lahko bila zavest lastnost sistema, ki na podlagi povečevanja izmenjave informacij preprosto »nastane«.
Glede študije obstajajo nekateri pomembni pomisleki. Glavni med njimi je majhen vzorec, ki so ga uporabili, saj je na podlagi devetih oseb težko priti do kakršnih koli prepričljivih zaključkov, zlasti ker so se možgani posameznikov različno odzivali na različna stanja.
