Bizarne teorije niso nikdar preizkusili. Do zdaj. Nedavni matematični modeli namreč kažejo, da bi holografsko načelo lahko držalo. Glede na teorijo vsa gravitacija v vesolju prihaja iz tankih vibrirajočih strun. Te so hologrami dogodkov, ki se dogajajo v preprostejšem, ploščatem kozmosu.
Vesolje naj bi bilo ploščato.
Načelo profesorja Maldacene domneva, da vesolje obstaja v devetih dimenzijah prostora in eni časovni. Problema so se lotili japonski raziskovalci, ki so holografsko načelo podprli z matematičnimi izračuni. Podobno kot na kreditni kartici naj bi obstajala dvodimenzionalna površina, ki vsebuje vse informacije, potrebne za opis tridimenzionalnega predmeta, v tem primeru našega vesolja. Tako naj bi bil opis določenega predmeta skrit nekje v tej sploščeni, resnični različici vesolja. Ta naj bi bila nekakšna dvodimenzionalna struktura, projicirana na kozmološko obzorje.
Povedano preprosteje: vesolje, za katerega mislimo, da ga poseljujemo, je tridimenzionalna projekcija vzporednega dvodimenzionalnega vesolja.
