Je odlična igralka. Je sogovornica, ki gane. Je lepa ženska. Je modra ženska, ki se rada obda s prav takimi ženskami, da skupaj ustvarjajo zavezništvo, ki premika in opogumlja. Ta čarovnija se jim največkrat zgodi na odru. Tina pa zavestno čarovnijo življenja vnaša v svoj vsakdan, ko ga živi hvaležno, zavestno in polno. In to čedalje bolj.
Preberite več:
- Jasna Kuljaj si je zaželela ženske družbe
- Miha Deželak presenetil z odločitvijo o dobrodelni akciji
- Vplivnica oboževalcem lagala, da je prebolela raka
Tina, ujeli sva se ravno med nastopi za vašo novo predstavo, s katero od novembra lani po slovenskih odrih odpirate srca in spravljate v smeh
Tako je, tudi januarja nadaljujemo turnejo po celi Sloveniji in večina vstopnic je razprodanih, odzivi gledalcev pa nad pričakovanji. Predstava je smešna, iskrena in provokativna komedija, ki razkriva različne faze življenja skozi zgodbe žensk, vsake v svojem življenjskem obdobju in s svojimi izzivi. Ekipa je odlična in res sem vesela, da veliko časa preživljam s čudovitimi ženskami: Lucijo Vrankar, Tanjo Kocman, Nuško Drašček In Deso Muck.
Idejo za predstavo je dal Ranko Babić in skupaj s Tanjo Kocman smo napisali besedilo za predstavo, ki očitno zažiga. Komedija sicer ni avtobiografska, je pa še kako resnična. Očitno se vsak najde v njej, saj govorimo o mladosti, starosti, otrocih, ločitvi, partnerskih odnosih, seksu in še marsičem, bistveno pa je, da na vsako situacijo gledamo s humorjem, kar potrjuje huronski smeh gledalcev. Celoten program lahko najdete na spletni strani Pop Up Teatra in upam, da se vidimo, saj je smeh res velik del zdravja. (smeh)
Veliko izjemnih ustvarjalnih žensk na kupu. Kakšna energija se tke med vami?
Vse smo zelo različne, kar je za predstavo odlično. A po moji izkušnji prestave 5žensk.com, katere del sem bila pred mnogo leti in je še vedno ena največkrat izvajanih predstav v Sloveniji, vem tudi to, da raznolikost pomeni, da si imamo ženske veliiiikooo za povedati, veliko dati druga drugi. Neizmerno se veselim naših popotovanj po vseh koncih Slovenije tudi zaradi tega, ker se bomo imele priložnost družiti. Vse, razen Lucije, poznam že od prej in smo res dobre prijateljice, ampak skoraj nikoli ni časa za daljši klepet, saj vse veliko delamo.
Pri predstavi 5žensk.com se je vzporedno dogajala komedija tudi na poti na predstave, v garderobi itd., prepričana sem, da bo tudi tokrat tako. Zlobni jeziki znajo velikokrat pripomniti, da ko je veliko žensk na kupu, »leti perje«. Večina mojih izkušenj z ženskimi ekipami je drugačna. Izpolnjene, modre in razmišljujoče ženske vedo, da jih družba kakovostnih žensk vedno napolnjuje in dela boljše, in ne obrnjeno.
Se zelo strinjam. Tina, ste lepa ženska. Kako skrbite za svojo kondicijo?
Posledice, ki jih je pustilo zdravljenje s kemoterapijo, še vedno odzvanjajo ... Od zadnje kemoterapije je namreč že leto in pol, od zaključka dodatnega zdravljenja z biološkimi zdravili pa pol leta in še vedno se spopadam z nenadnimi padci energije, bolečinami v sklepih in podobno.
Uh, še vedno ne tako, kot bi si želela. Posledice, ki jih je pustilo zdravljenje s kemoterapijo, še vedno odzvanjajo, kar me je precej presenetilo. Od zadnje kemoterapije je namreč že leto in pol, od zaključka dodatnega zdravljenja z biološkimi zdravili pa pol leta in še vedno se spopadam z nenadnimi padci energije, bolečinami v sklepih in podobno. Ampak se ne dam. Vsak dan se posvečam sebi. Telovadim, poskušam jesti čim bolj zdravo, meditiram, delam dihalne vaje in predvsem se vsak dan potrudim napolniti z dobro energijo ter veseljem do življenja.
Zelo navdihujoče! Če še malo ostaneva pri ženski lepoti in njenem ohranjanju. Kaj menite, na primer, o lepotnih popravkih in raznih tovrstnih tretmajih sicer?
Lepoto povezujem predvsem s tem, da sem fit, zdrava in polna energije. Takrat sem tudi vedno zadovoljna s podobo v ogledalu. Nimam pa nič proti lepotnim popravkom. Predvsem se mi zdi pomembno, da so varni in da ne ogrožajo našega zdravja. Žal mi je, da precej žensk ne vidi lepih stvari na sebi in da se osredotočijo predvsem na »pomanjkljivosti«. Če te bo neki poseg in sprememba na telesu resnično osrečila, potem ni pomislekov, da bi to storil. Če pa je to le iskanje, kako zapolniti »čustveno črno luknjo« in globoko notranje nezadovoljstvo, mislim, da niti sto posegov ne bo pomagalo, da bi bila oseba srečna in zadovoljna s svojim videzom.
Prav je, da tukaj omeniva rekonstrukcijo dojk po prebolelem raku, ki s prej omenjenimi tretmaji nima nič skupnega, lahko pa pomembno spreminja življenja žensk. Tudi vi ste imeli tovrstno rekonstrukcijo.
Ko beseda nanese na rekonstrukcijo dojke po prebolelem raku, si večina predstavlja predvsem res težek poseg, ki ga izvajajo po popolni odstranitvi dojk. Fantastično in fascinantno je, kaj vse zmore estetska kirurgija tudi v takšnih ekstremnih primerih. Res pa je, da je mogoče prav zaradi te močne asociacije na ta skrajni primer pogovor o rekonstrukciji dojk večinoma nekaj, kar neradi vpletamo v pogovor.
Zato se mi zdi pomembno, da delim svojo izkušnjo, ki je tudi meni odprla oči, da »rekonstrukcija prsi po raku« v bistvu pomeni cel kup različnih možnih posegov. Včasih tudi zelo majhnih, ki pa naredijo velike spremembe.
Pred desetimi leti sem imela maligni tumor na zgornjem prekatu desne dojke. Odstranjen je bil tumor in nekaj nujnega tkiva okoli njega. Kljub brazgotini in rahli vdrtini na tem predelu takrat nisem razmišljala o kakšnem dodatnem posegu. Saj sem v šali rekla, da je to moja »indijanska brazgotina,« ki me spominja na boj, v katerem sem zmagala.
Lani pa se je pojavil rakav tumor na spodnjem delu leve dojke. Bolezen je bila tokrat agresivnejša in je zahtevala večjo odstranitev tkiva. Poleg tega se je tkivo dojk spremenilo tudi zaradi obsevanja in bilo na otip trdo ter boleče. Videz celotnega oprsja je bil tako po dveh posegih kar precej izmaličen. Seveda sem se najprej spraševala o nujnosti in smiselnosti vnovične operacije, sploh po celotnem letu zdravljenja in trpljenja.
Njena.si
Bi plačali 5000 € za 'odklenitev' bančnega računa?
Po pogovoru z dr. Miranom Križančičem, ki mi je podrobno in prijazno razložil, kaj se lahko naredi v mojem primeru in kakšni so pričakovani rezultati, pa sem se z lahkoto odločila za poseg. Ta mi je v prvi vrsti prinesel res dobro počutje, tako fizično kot psihično, da o estetskem zadovoljstvu sploh ne govorim. Več kot srečna sem, da sem se odločila za operacijo. Vsem ženskam, ki imajo podoben problem, iskreno svetujem, da se vsaj pogovorijo s kirurgom, saj je možnosti za »popravilo« veliko. Jaz sem dr. Križančiču izjemno hvaležna, saj je spremenil moje specifično in precej problematično stanje v rezultat, ki ne bi mogel biti boljši.
Hvala, da ste nam zaupali svojo izkušnjo. Verjamem, da bo kateri bralki v pomoč in spodbudo. Z naslednjim vprašanjem naju ne bi rada zapeljala v morbidnost, vendar se mi zdi prav, ko sva že ravno pri bolezni, da vas vprašam o vašem odnosu do minevanja in staranja.
Staranje in leta me niso nikoli obremenjevala. Resnično ne. Prepričana sem, da lahko z leti in izkušnjami pridemo do modrosti, ki nas delajo boljše. Tako do sebe kot drugih. In to je zelo, če ne najbolj pomembno v življenju. Fizično stanje našega telesa pa je lahko, ne glede na leta, zelo različno. In v veliki meri je pogojeno z našim odnosom do staranja.
Minevanje pa je nekaj drugega. Že vse življenje me preganja občutek, da gre vse zelo hitro, in to me včasih plaši. Sploh ko zboliš, se zna pojaviti globoko zavedanje tega, da ni samoumevno, da boš še dolgo živ, in to je seveda tisto, kar te najbolj pretrese. A ti hkrati lahko da moč, pogum, radovednost, željo po polnem, buhtečem doživljanju življenja.
Poleg doživljajev gotovo največ štejejo odnosi. Predvsem z najbližjimi. Zato je res pomembno, da si čim večkrat vzamemo čas za naše drage, jim pokažemo in povemo, kako zelo jih imamo radi. In seveda, da imamo radi tudi sebe in cenimo vsak dan, ki nam je namenjen. Tukaj in zdaj.
To razmišljanje je zelo osvobajajoče. Kaj vas sicer še osvobaja?
Svobodno se počutim, ko se z vsem svojim bitjem zavedam lepote in enkratnosti življenja. Takrat, ko sem zdrava in ustvarjalna. Moje srce je polno takrat, ko vem, da sem nekoga osrečila. Tudi takrat, ko nasmejim polno dvorano gledalcev ali ko komu olajšam trpljenje s kakšno svojo resnično zgodbo, s svojim humorjem in optimizmom. Osvobaja me tudi prepričanje, da sem jaz kapitan svojega življenja. Seveda ne morem spremeniti oceana, po katerem plujem, in tudi orkani pridejo nenapovedano, a v veliki meri sem jaz tista, ki se odločam za destinacije, za ljudi, ki plujejo z mano, za kraje, kjer bom pristala. (smeh)
V svojem knjižnem prvencu Najti ljubezen preizprašujete to temeljno čustvo. Kaj je za vas ljubezen?
Ljubezen je gonilo. Ljubezen do življenja, do sebe, do drugih. Ljubezen je sprejemanje, razumevanje, sočutje. Ljubezen je strast in navdušenje, veselje. Ljubezen ima mnogo oblik, a prepričana sem, da nobena od njih ne boli. Ne strinjam se z rekom, da prava ljubezen boli. Če boli, ni ljubezen. Če boli, je to lahko ranjen ego ali prizadetost, neuravnovešenost med dajanjem in prejemanjem in še marsikaj drugega. Ko nekaj daš ali narediš iz resnične, globoke ljubezni, takrat nimaš nobenih pričakovanj in posledično ne more boleti.
Ustaviva se pri partnerski ljubezni. Od nekdaj ste bili iskreni o vseh svojih iskanjih tovrstne ljubezni. V čem je vaš tokratni odnos drugačen od prejšnjih? Kako ste vi drugačni v njem?
Zdi se mi, da sem šele zdaj resnično dojela, kako pomembno je, da imata partnerja podobne, če ne celo enake vrednote. Takrat je vse veliko lažje, saj nikoli ne pride do globokih razhajanj, do prepadov, ki jih ne bi mogel prestopiti. Če imaš enake vrednote, partner težko naredi nekaj takšnega, česar drugi ne bi mogel sprejeti.
Seveda je normalno, da ti gre kakšna stvar na živce, ampak če osnove »štimajo«, z lahkoto presežeš vsakodnevne malenkosti. Tako veliko lažje sprejmeš partnerja v celoti, takšnega, kot je. In jaz se v tej vezi počutim točno tako – sprejeta in ljubljena točno takšna, kot sem.
Zelo pomembno je, da partnerja ceniš zaradi njegovih lastnosti. Seveda je normalno, da ti gre kakšna stvar na živce, ampak če osnove »štimajo«, z lahkoto presežeš vsakodnevne malenkosti. Tako veliko lažje sprejmeš partnerja v celoti, takšnega, kot je. In jaz se v tej vezi počutim točno tako – sprejeta in ljubljena točno takšna, kot sem. Verjetno prvič v življenju. Gotovo pa je k temu pripomoglo tudi to, da sem sama do sebe z leti postala bolj ljubeča in sprejemajoča se z vsemi svojimi napakami.
O bolezni, dvakrat ste namreč preboleli raka, ne želite razpredati, kar je tudi prav. Kaj bi vseeno svetovali tistim, ki se spopadajo s podobnimi izzivi?
Ni mi težko deliti moje izkušnje z drugimi, predvsem zato, ker je to res pozitivna, optimistična zgodba. A kar naprej premlevati bolezensko zgodbo gotovo ni najbolj zdravo. Seveda pa vedno, kadar me kdo vpraša, z veseljem delim kakšno svoje spoznanje, ki mi je pomagalo. A vedeti moramo, da smo ljudje različni in da je veliko vrst raka, zato ni preprostega recepta za ozdravitev.
Gotovo pa drži, da lahko s svojim odnosom do zdravljenja in ozdravitve vsaj do določene mere vplivamo na končni rezultat. Prepričanje, da se da marsikaj rešiti, ti da moč in pogum. Meni se je zdelo pomembno, da raziščem možnosti, da se pozanimam, da berem, raziskujem in se nato odločim. Pomembno se mi zdi, da ko se odločiš za način zdravljenja, zaupaš v proces in verjameš v popolno ozdravitev.
Ko zboliš, je seveda velika težava to, da si fizično slabo in nimaš veliko energije, zato je pomembno, da vso, kar jo imaš, usmeriš vase, v reševanje svojega »problema«, da se končno nehaš ukvarjati s tem, kaj si drugi mislijo, da se posvetiš sebi. Sreča je, če imaš okrog sebe ljudi, ki ti ponudijo pomoč, ki jo potrebuješ. A na tebi je, da jo sprejmeš. In to brez slabe vesti.
Še zlasti ženske smo mnogokrat narejene tako, da se nam zdi, da je skrb zase sebična. Da to, da ne naredimo vsega same, ne pomeni, da nismo dovolj sposobne ali da obremenjujemo druge. To ni egocentričnost ali šibkost, ampak je normalno in človeško. Predvsem tega sem se naučila v svojih »bolezenskih epizodah«. Če bi se prej, mogoče ne bi zbolela.
Hvala za to prebujajočo in navdihujočo iskrenost. Začeli smo z novim letom. Česa si želite v njem? Imate kakšno željo?
Želim si predvsem to, da bi bila ves čas zdrava. Tako fizično kot mentalno in duševno. Kakorkoli se to klišejsko sliši – ko si zdrav v vseh aspektih, lahko narediš karkoli.
Želim si predvsem to, da bi bila ves čas zdrava. Tako fizično kot mentalno in duševno. Kakorkoli se to klišejsko sliši – ko si zdrav v vseh aspektih, lahko narediš karkoli. Ni problema, ki ga ne moreš rešiti. Ko si mentalno in duševno zdrav, zadovoljen in stabilen, se na veliko zavedaš lepote tega našega enkratnega in unikatnega življenja. Takrat se zavedaš lepote trenutka in celote. Zaznavaš ljubezen, ki te obdaja, in jo z lahkoto deliš z drugimi.
Fizično zdravje je po mojem zelo pogojeno z našim notranjim stanjem, a tudi obrnjeno. Ko »motor« dela brez težav, smo lahko fizično aktivni, kar nas dela živahne in radostne. In vsem želim prav to – da bi veselo in iskrivo doživljali vsak dan. Da bi zaznavali in uživali v majhnih in velikih »darilih«, ki nam jih poklanja življenje. Da bi bili toplo hvaležni za lepe odnose, ki jih imamo z ljudmi, in da bi znali z modrostjo in mirom izstopiti iz odnosov, ki nas izčrpavajo.
