Na ponedeljkovo jutro se je za vedno poslovil legendarni slovenski glasbenik Tomaž Tozon, mož Zdenke Tozon ter oče glasbenika Jerneja Tozona in režiserja Mihe Tozona. Tomažu so se sicer v dveh zakonih rodili štirje sinovi in dve hčeri. V lanskem letu je prejel naziv naziv častnega občana Škofje Loke. Bil je pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent. Leta 1951 je za potrebe filma Kekec posnel legendarno Kekčevo pesem, kar 19 let pa je bil tudi član Slovenskega okteta. Od Tomaža Tozona so se na družbenem omrežju poslovili tudi Čuki, pri katerih že vrsto let nastopa njegov sin Jernej.
"Sporočamo vam žalostno vest, da je danes zjutraj umrl Tomaž Tozon - eden največjih glasbenikov v naši zgodovini, član Slovenskega okteta, kvarteta Do, dirigent, skladatelj, originalni pevec Kekčeve pesmi Dobra volja je najbolja, Slovenski domoljub …in nenazadnje oče našega pevca Jerneja Tozona. Iskreno sožalje ženi Zdenki, Jerneju in vsem nam, ki smo ga neizmerno spoštovali in imeli radi," so ob fotografiji Jerneja in Tomaža Tozona zapisali člani Čukov.
- Preberite tudi: Tomaž Tozon: Od Kekčeve pesmi do življenjskega priznanja.
- Objavljamo enega rednih skupnih pogovorov sina Jerneja Tozona in očeta Tomaža Tozona.
Tomaž Tozon je dolgoletni glasbeni urednik in producent RTV Ljubljana, kjer je bil zaposlen od leta 1966 do leta 1994, ko se je upokojil. Tam je ustvaril več kot 10.000 arhivskih posnetkov narodno-zabavne, zabavne in zborovske glasbe. S svojim odličnim glasbeno-uredniškim okusom je skozi desetletja oblikoval glasbeni svet Slovencev in Slovenk, s čimer je prispeval k razvoju prefinjenega okusa v slovenski glasbeni kulturi. Med drugim je bil eden izmed ključnih arhitektov najstarejšega Ptujskega in Števerjanskega festivala domače glasbe.
Svoje bogato glasbeno znanje je nesebično delil več kot 55 let, ko je vodil številne vokalne skupine, zbore in oktete po vsej Sloveniji. Kot umetniški in duhovni vodja je s svojimi skupinami dosegel izjemne uspehe – med drugim je zbor Sv. Cecilije in Števerjanski pevski zbor Frančiška Sedeja popeljal do priznanja v Rimu na sveti sedež.
Bogata kariera Tomaža Tozona

Zanimivosti
Začela se je nova sezona Športnih iger mladih
Svojo glasbeno pot je začel kot deški sopran – solist otroškega zbora pri frančiškanih v Ljubljani. Pri dvanajstih letih je prispeval k uglasitvi otroške spevoigre Pravljica o izgubljeni sinički, ki so jo izvajali na Radiu Ljubljana, v Mariboru in celo v Buenos Airesu. Že v otroštvu se je kot pevec uveljavil s pesmijo Radovana Gobca Kresniček ter s Kekčevo pesmijo v filmu Kekec (glasba Marjana Kozina, režija Jožeta Gale), kjer je posodil svoj glas igralcu Matiji Barletu.
Po zaključku študija na ljubljanski Akademiji za glasbo je bil od leta 1966 do 1993 zaposlen na RTV Ljubljana kot glasbeni producent, hkrati pa je s svojim delom pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija kot urednik in producent obogatil slovensko glasbeno sceno. Kasneje je pevalsko ustvarjal z Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič, Komornim zborom RTV Ljubljana, Učiteljskim pevskim zborom Emil Adamič, v kvartetu DO (s člani Čadež, Ambrož, Tozon in Čare) ter skoraj dve desetletji s Slovenskim oktetom, kjer je bil tudi častni član. Poleg tega je kot pevec sodeloval pri številnih narodnozabavnih ansamblih, med katerimi izstopajo skupine Avsenik, Kovačič, Petrič, Mihelič, Alpski kvintet in Veseli planšarji.
Nagrade Tomaža Tozona
Za svoje izvrstno in neutrudno delo je prejel številna odličja. Med najpomembnejšimi je Gallusova plaketa, ki jo je ob 50-letnici svojega glasbenega udejstvovanja prejel kot priznanje za izjemne dosežke v glasbenem ljubiteljstvu. Gallusovi plaketi sta bila odlikovani tudi za delo z Oktetom Jelovica in kot pevec Slovenskega okteta. Za dolgoletno prizadevno delo, s katerim je pomembno prispeval k razvoju in ugledu Škofje Loke, je leta 2000 prejel najvišje občinsko priznanje – Zlati grb občine Škofja Loka. S svojim mentorskim in zborovodskim delom v obdobju 1997–2007 se uvršča med zborovodje, ki so pomembno soustvarjali zgodovino Glasbene matice Ljubljana, zlasti njenega Mešanega in Moškega