Kraljevsko razkošje ali razsipavanje? Obsojanja vredna ekstravaganca. Kraljeva korona ali davkoplačevalski udarec? Kronanje ali kriza? Kraljevski davek na kronanje: Je razkošje vredno žrtvovanja? Vsa ta vprašanja si že od sobote zastavljajo britanski davkoplačevalci, saj je na dan prišla uradna informacija, da je lanskoletno kronanje kralja Karla III. stalo 72 milijonov funtov, kar je okoli 87 milijonov evrov.
Policijsko varovanje dogodka je stalo 21,7 milijona funtov, dodatnih 50,3 milijona pa je namenilo Ministrstvo za kulturo, medije in šport (DCMS). Kronanje in koncertni spektakel na gradu Windsor naslednji večer sta po besedah DCMS združila celotno državo, krepila nacionalno identiteto in bila promocija Združenega kraljestva posvetu. Dogodek, ki ga je na malih ekranih spremljalo približno 20 milijonov Britancev, pa je bil znatno manj ogledan kot pogreb kraljice Elizabete II. leta 2022, ki je pritegnil 29 milijonov gledalcev.
Kritiki svarijo
Kljub optimistični predstavitvi dogodka so kritiki opozorili na visoko ceno. Organizacija Republic je kronanje označila za »obsceno« razsipavanje javnega denarja. Njihov vodja Graham Smith je javno povedal: »Zelo bi bil presenečen, če bi bil znesek 72 milijonov funtov končni strošek. Ministrstvo za obrambo, gasilske brigade in lokalni sveti so prav tako imeli stroške, povezane s kronanjem, zato ocenjujejo, da je skupni znesek znašal med 100 in 250 milijoni funtov. Pa tudi uradna številka, 72 milijonov funtov, je ogromna vsota, ki so jo porabili za dogodek brez zakonske obveze. To je bila pač zahteva kralja Karla III., ki je davkoplačevalce stala nepredstavljivo veliko, čeprav se država sooča s krizo življenjskih stroškov. Celoten dogodek je bil nepotrebno razkošje v času, ko so številni otroci v državi pod pragom revščine.«
