Loren svoj 90. rojstni dan praznovala v Rimu na zasebni rojstnodnevni zabavi. Točna lokacija ni znana, bo pa slavje ob igralkinem jubileju tudi priložnost za družinsko srečanje. Slavje pripravljata igralkina sinova, dirigent Carlo Ponti junior in režiser Eduardo. Med drugim na praznovanju pričakujejo igralkino sestro Mario Scicolone in njeno hčerko, italijansko političarko Alessandro Mussolini. Scicolone je bila namreč poročena s sinom italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija Romanom.
"Moja družina ohranja praznovanje v tajnosti, a prepričana sem, da bo veliko ljubezni, veliko smeha, glasbe in dobre hrane," je Loren povedala v nedavnem pogovoru za milanski dnevnik Corriere della Sera.
Sophia Loren se je kot Sofia Costanza Brigida Villani Scicolone rodila 20. septembra leta 1934 v Rimu. Kot nezakonska hči je otroštvo preživela v revščini z mamo in starimi starši v mestu Pozzuoli blizu Neaplja.
Bleščeča kariera
Še kot najstnica se je udeležila lepotnega tekmovanja in dosegla drugo mesto. Pri 15 letih sta se z materjo preselili v Rim. Prvo vlogo je dobila leta 1951 kot statistka v filmu Quo Vadis. Obenem je delala kot model za različne italijanske založnike, ki so izdajali stripom podobne publikacije.
Po manjših vlogah v filmih, v katerih so ji dodelili samo nekaj stavkov, in manjšo vlogo v filmu La Favorita se je začela njena kariera vzpenjati. Poleg tega je po tej vlogi začela uporabljati umetniško ime Loren. Glavni vlogi v filmu Aida (1953) je sledila vloga v filmu Vittoria De Sica L'oro di Napoli (Zlato iz Neaplja) leta 1954.
Leta 1957 je prvič zaigrala v Hollywoodu v filmu The Pride and the Passion, ki so ga snemali v Parizu, in sicer z igralcema Caryjem Grantom in Frankom Sinatro. Tako Grant kot italijanski filmski producent Carlo Ponti sta se vanjo zaljubila, vendar je, čeprav je bila še kot šolarka zaljubljena v Granta, na koncu izbrala veliko starejšega Pontija, s katerim se je poročila v Mehiki leta 1957. Takrat Ponti uradno še ni bil ločen od svoje prve soproge Giuliane, zato je par leta 1962 razveljavil zakon, da bi se izognil obtožbam o bigamiji, a sta še naprej živela skupaj. Leta 1965 sta oba postala francoska državljana in Ponti se je nato v Franciji ločil od Giuliane, kar mu je omogočilo, da se je 9. aprila 1966 znova poročil z Loren. Zakon je trajal vse do smrti 94-letnega Pontija 10. januarja 2007.
Prvega oskarja je Loren prejela za glavno vlogo v De Sicovem filmu Dve ženski iz leta 1960, ameriška filmska akademija pa jo je z zlatim kipcem za prispevek k svetovni kinematografiji nagradila še leta 1991.
V 60. letih minulega stoletja je igrala v ameriških, italijanskih in francoskih filmih, kar ji je prineslo status najboljše igralke njene generacije. Najbolj se je gledalcem vtisnila v spomin po vlogah v filmih Včeraj, danes, jutri (1963), ki je dobil oskarja za najboljši tuji film, Poroka v italijanskem slogu (1964), za katerega je dobila nominacijo za oskarja za najboljšo igralko, in Grofica iz Hongkonga (1967), v katerem je igral tudi Marlon Brando.
V 70. letih se je vrnila v Italijo in skoraj desetletje igrala v priljubljenih italijanskih filmih. Rodila sta se ji sinova Hubert (1968) in Eduardo (1969) in naslednje desetletje se je bolj posvečala vzgoji kot filmski karieri.
V 90. letih je izdala knjigo Women and Beauty ter nadaljevala igralski poklic. Med uspešni filmi, ki so sledili izidu knjige, so Pret-a-porter (1994), Stare sablje 2 (1995) in Devet (2009).
Nekaj dni pred igralkinim 80. rojstnim dnevom je izšla njena avtobiografija z naslovom Včeraj, danes, jutri (Ieri, oggi, domani). Pet let kasneje se je vrnila na filmska platna. Zaigrala je v novi filmski priredbi romana Življenje pred seboj Romaina Garyja v režiji sina Eduarda Pontija in za vlogo prejela nagrado david, ki je italijanski ekvivalent ameriškim oskarjem.
