»Rojen sem bil v Čačku in bil sem počaščen, ko sem lani prejel priznanje častnega občana. Po srcu sem iz Čačka in tako kot vsi, ki smo ga zapustili, čutim, da se bom nekega dne vrnil domov, na pobočja Jelice. Nekoč bom spet ostal doma, za vedno,« je z nasmehom na ustih in domotožjem v srcu povedal, preden se je hudomušno obregnil še ob idejo, da bi morala ena ulica v Čačku nositi njegovo ime.
»Tovrstne časti se navadno podeljuje posthumno. A meni to ne bi pomenilo veliko – ko bom mrtev, itak ne bom vedel za nič. Rad bi doživel, da se v Čačku nekaj imenuje po meni. V beograjskem živalskem vrtu sicer že imam nekaj podobnega, pot, ki se imenuje 'Borino sokače',« je še v smehu razlagal legendarni roker, v enem od poslednjih intervjujev pred omenjenim koncertom. V isti sapi pa je priznal tudi, da koncerti v Čačku zanj niso enostavni.
»Na tem koncertu bodo Čorbi iz prvih vrst prisluhnili moji sošolci, prijatelji, znanci, pa tudi njihovi otroci in vnuki. Težko mi je govoriti že sedaj, ta intervju sem želel dati po koncertu, takrat je vse lažje. Obljubljam vam dober nastop, igrati v Čačku je zame velika odgovornost. V svojem domačem kraju sem vedno živčen, še vedno, po vseh teh letih,« je zaključil, preden je zadnjič stopil na domače odre.
'Dve gitare', pesem, ki jo je za Čorbo zložil že pokojni Miša Aleksić, basist
»Živim v Sloveniji, tam imam ženo, ki jo ljubim in ona je zaenkrat moj dom. A ponavljam, spet pridem, obljubil sem, na strmine Jelice,« je čustveno srečanje takrat zaključil Bora.
A preden je odšel, je Čačku namenil še eno izmed bolj čustvenih Čorbinih pesmi zadnjih let, Aleksićevi 'Dve gitari':
»Moje telo pošaljite
u Čačak, u Srbiju,
u Ljubljani ostavite srce,
neka bude tu«
Bora je bil pred smrtjo hospitaliziran v ljubljanskem kliničnem centru
Menedžer skupine Riblja Čorba Bane Obradović je pred dnevi spregovoril za Blic in razkril, da je bil Bora hospitaliziran.
»Bora je v bolnici, vse bomo izvedeli čez 24 ur. Za zdaj imamo le informacijo, da gre za hudo pljučnico.«
O življenju in smrti Bore Čorbe
Borisav Bora Đorđević, znan tudi kot Bora Čorba, rojen v Čačku, 1. novembra 1952, je bil srbski rock glasbenik in pesnik. Bil je glavni vokalist in tekstopisec rock skupine Riblja čorba vse od njene ustanovitve leta 1978. Bora Čorba bo za vedno eden izmed najbolj znanih glasbenikov srbske in jugoslovanske rock scene, z velikim številom oboževalcev, saj je bil tudi drugače impresivna in vplivna javna osebnost.
V sedemdesetih letih je bil član številnih čačanskih in beograjskih pop in rock skupin, kot so Zajedno, Suncokret in Rani mraz, skupaj z Đorđem Balaševićem.
Kot najstnik se je v Beogradu vpisal v 5. beograjsko gimnazijo, nato na pravno fakulteto. Po dveh letih je ugotovil, da ta poklic ni zanj, zato se je poskusil vpisati na Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu. Ker ni bil sprejet na igralstvo, se je vpisal na gledališko organizacijo na FDU. A študija ni dokončal.
O Riblji Čorbi
15. avgusta 1978 je ustanovil skupino Riblja čorba, ki je hitro postala zelo priljubljena. A teža hitrega vzpona priljubljenosti skupine se je začela kazati tudi v Borovemu alkoholizmu, zaradi katerega je skupaj s provokativnimi družbeno naravnanimi pesmimi postal eden najbolj kontroverznih glasbenikov v Jugoslaviji. Po izidu albuma 'Koza Nostra' leta 1990 je bil obtožen »žaljenja delavskega razreda Jugoslavije«, vendar se obtožbe med ljudmi niso prijele.
Trikrat poročen
Bora je tekom življenja izbral tri žene. Najprej je bil z Dragano Đorđević, s katero ima sina Borisa, z njima pa je živela tudi Tamara, Draganina hči iz prejšnjega zakona. Dragana Đorđević je 23. marca 2007 storila samomor.
Drugič se je poročil leta 2009 s skoraj tri desetletja mlajšo Aleksandro, ki jo je spoznal na turneji po ZDA. A po štirih letih je bilo tudi tega zakona konec.
Pred nekaj leti pa se je poročil v tretje, tokrat srečno, z Dubravko Milaković, s katero sta zadnja leta preživela skupaj, v Ljubljani. Z njim je bila do včerajšnjega zadnjega daha, v ljubljanskem kliničnem centru, 4. septembra 2024.
