Nuša Lesar je prekaljena televizijka, zato je večina prepričana, da je zanjo po enoletnem premoru stopiti spet pred kamere zgolj rutina. »To ravno ne drži, nekaj treme je pa le bilo, a ker smo pred prvim vodenjem oddaje malo potrenirali, je bilo vse lažje in je steklo tako, kot je treba.«
Dejstvo je, da je bila Nuša odsotna več kot leto dni, in resnici na ljubo je imela v tem času druge prioritete, ki so za mamico na prvem mestu. »Kljub vsem obveznostim, ki sem jih imela, sem redno spremljala pomembnejše novice, med katere gotovo spadajo lanske katastrofalne poplave. Moram pa iskreno priznati, da sem med porodniškim dopustom spremljanje dnevnika umaknila z dnevnega reda in sem novice preletela, ko sem imela čas.«
Je pa v vsem tem času Nuša naredila korak, na katerega je vsaka ženska ponosna. Materinska vloga ni enostavna, prav tako ne nosečnost in ne porod. »Doživeti vse to sem si močno želela, zato sem vse izzive, ki niso bili vedno enostavni, sprejela z veliko hvaležnostjo. Poleg tega leto dni nisem spala, a ko sem zjutraj pogledala svojega sina in se mi je nasmehnil, sem se zavedala, da je vredno, in v trenutku je bilo vse pozabljeno. Malo me je sicer skrbelo, da se bo ta ritem nadaljeval, tudi ko bom spet začela delati, pa je na srečo začel sodelovati in zdaj ponoči spi.«
Na glavo
Ko v družino pride dojenček, se življenje obrne na glavo in treba ga je temu primerno organizirati ter se prilagoditi. »Prioritete so se s prihodom sina, ki je, zanimivo, na svet prišel malo po 18. uri, ravno v času, ko sem običajno vodila Svet na Kanalu A, gotovo spremenile. Zdaj mi je najpomembnejše, da čim več časa preživim z otrokom, da ima mirno in zadovoljno mamo in ljudi okoli sebe. Naredila bom vse, da ohranim svoje zdravje in pozitiven odnos do življenja.«
Med mamami, ki imajo dojenčke, so ves čas prisotne dileme glede dojenja in vsaka ima o tem svoje mnenje. »Vsaka mama zase najbolje ve, kako in kaj. Jaz sem sina eno leto dojila in sem hvaležna, da sem imela to možnost. Ko sem prenehala dojiti, sem tri dni ves čas jokala. Nisem si mislila, da bom tako čustveno doživljala to najino prvo simbolično ločitev.«
Priljubljena voditeljica je več kot leto dni po porodu zelo postavna in kar težko je verjeti, da je dejansko bila noseča, saj so kilogrami praktično izpuhteli. »Res sem srečnica, a recepta oziroma nasvetov za to žal nimam. Že iz porodnišnice sem prišla z oblačili, ki sem jih nosila pred nosečnostjo. Tonus telesa se seveda malo spremeni, a glede tega sem bila potrpežljiva. Pred približno dvema mesecema sem začela telovaditi, kar zadeva hrano, pa ni bilo težav, saj tako ali tako vedno jem zdravo in uravnoteženo. To verjetno pomaga, seveda pa sem veliko časa preživela na svežem zraku in med vozičkanjem po soncu.«
Vsaka mamica je hvaležna za nekakšno rutino in dan, ki je vsaj malo predvidljiv. »Ko sem bila na porodniškem dopustu, sva se s sinom zbudila okoli 6. ure, sledila sta umivanje in zajtrk, potem pa sva šla hitro ven in uživala na zraku. Čas, ko je sin spal, sem izkoristila za kuhanje kosila, popoldneve pa smo preživljali družinsko, največkrat na dolgih sprehodih. Lepo je bilo.«
Za mamice preizkušenj nikoli ni konec in za Nušo je spet ena na vidiku. »Da, res je, jaz sem se že podala v službo, sin pa bo začel septembra obiskovati vrtec. Ne vem še, kako bo, ali bo jokal, vem pa, da je zelo družaben otrok. Vsekakor pa bo najprej sledilo uvajanje. Če bo jokal, ga bo v vrtec raje spremljal partner, da meni ne bo preveč hudo. S partnerjem nisva bila preveč v stresu gleda mesta v vrtcu, saj sva imela rezervni načrt. Na srečo ima najin malček tako nono kot babi, ki bi lahko začasno priskočili na pomoč.«
Otrok v partnerski odnos prinese veliko sreče in zadovoljstva, po drugi strani pa tudi spremembe, ki jih je treba tako ali drugače prebroditi in si vzeti tudi čas za uživanje dvoje. Kako te trenutke preživljata Nuša in Gregor? »Spiva. Ko sin zaspi, si običajno vzameva čas zase, da se pogovoriva o tem, kako sva preživela dan, potem skupaj večerjava in si pogledava kakšno serijo. Ko bo dovolj samostojen tudi za kakšne počitnice pri babici, pa upam, da si bova lahko privoščila savno ali masažo.«
Mame imajo svoje otroke neizmerno rade in zato velikokrat niso prav stroge. »Mislim, da sem kar dosledna mama. Postavim meje in se jih tudi držim. Za zdaj to še ni težko, sem pa prepričana, da me bo z besedami lažje premamil in bom podlegla in ugodila kakšni njegovi prošnji.«
Ko mama Nuša odhiti po opravkih, nima težav z varstvom, saj za to poskrbijo partner, obe babici pa tudi prijateljice se rade ponudijo. »Vsekakor je s prihodom otroka manj časa kot prej. Morda se bo slišalo malce pocukrano, ampak resnično sem tako hvaležna, da imam otroka, da mi ni prav nič težko. Po napornem dnevu potrebujem samo partnerjevo pohvalo, v smislu, kako dobro mi gre, in sem v trenutku kot nova. Nisem oseba, ki bi bila tako zelo družabna. Imam sicer nekaj prijateljic, s katerimi vzdržujem stike. Kadar se sestanemo, gre sin običajno z mano, sicer pa nanj popazi očka.«
Nuša se je vrnila v službo ravno v času dopustov, za nameček pa je v družini še majhen otrok in temu primerno je treba prilagoditi tudi dopust. »Glede tega sem zelo sproščena. Vedno sva veliko potovala in na to navajava tudi otroka. Pred kakšnim potepanjem v tujini sem se vedno pozanimala, kje so najbližje bolnišnice, s seboj pa imam vedno tudi potujočo lekarno. V teh poletnih dneh najraje pobegnemo na hrvaško obalo, kadar je to le mogoče in kadar imamo nekaj dni prosto.«
