Osebna trenerka Nataša Gorenc je namreč pred kratkim praznovala svoj 50. rojstni dan, a se z leti ne obremenjuje. K temu veliko pripomore tudi šport, ki je tisti, ki jo osrečuje, osvobaja in jo vedno postavi na noge, tudi kadar je čisto na dnu, je razkrila za Lady. Priznala je, da je abrahama praznovala zelo veselo. »Vedno sem šla za srcem in za to mi ni žal!«
Če kaj, je Nataši žal, da so »otroci prehitro odrasli.« Pogreša namreč tiste trenutke, ko jih je imela vse na kupu, ko »smo šli v park, ko smo ustvarjali, se igrali,« a na drugi strani zdaj prihaja čas, ko bo lahko »več delala na sebi.« Obsedenosti s staranjem tudi sicer ne razume: »Mislim, da bi se bilo res treba zavedati, da je vsak dan lahko zadnji in da je treba živeti tukaj in zdaj.« Tudi sama ima za sabo tako čudovita kot manj čudovita obdobja, a jo je vse to »izoblikovalo v osebo, kakršna sem.« Vsakodnevni stres in težke stvari vedno rešuje skozi gibanje, je poudarila trenerka, ki se je po lastnih besedah naučila delovati tako, da »namesto da se predolgo smilim sama sebi, prekinem negativni miselni tok, ki pelje v nevaren labirint črnih misli, prevzamem odgovornost in grem v akcijo. S tem, ko treniram telo, treniram glavo. Postajam močnejša kot osebnost tako navznoter kot navzven.«
Kljub temu se ne ukvarja preveč s sabo, saj je zadnjih deset let po boleči ločitvi dejansko preživela v coni preživetja, v vsakodnevnem eksistencialnem stresu in skrbi za tri mladoletne otroke. »Zdi se mi, da sem delovala kot robot, zato se nisem res pretirano ukvarjala s sabo. Logično mi je bilo, da so otroci vedno na prvem mestu«.
Nataša Gorenc je več podrobnosti o svojem življenju, tudi tistih najbolj osebnih, razgrnila v zadnji izdaji revije Lady, ki je na voljo tudi na spletu.
